UPRS sodba II U 427/2015

Jedro

Izterjujejo se neplačani prispevki za obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost za zasebnika, kar pomeni, da gre za obveznosti, ki temeljijo na obračunih, vloženih preko sistema eDavkov, ki imajo v skladu z določbo prvega in drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP naravo prednostnih (nezavarovanih) terjatev. To pomeni, da se plačujejo prednostno, pred poplačilom navadnih (nezavarovanih) terjatev. Za tovrstne obveznosti pa odpust obveznosti ne učinkuje.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Finančna uprava Republike Slovenije, prvostopenjski organ, je z izpodbijanim sklepom zoper tožnika, na podlagi 143. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), začela davčno izvršbo dolžnega zneska obveznosti v višini 1.036,15 EUR ter določila način davčne izvršbe z rubežem dolžnikovih denarnih sredstev. Odločitev temelji na izvršilnih naslovih navedenih v izreku izpodbijanega sklepa ter ugotovitvi, da zavezanec davka ni plačal v predpisanem roku.

2. Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zoper sklep prvostopenjskega organa zavrnil. Izpodbijani sklep ima vse sestavine določene v 151. členu ZDavP-2, prav tako je bil v postopku pravilno upoštevan sklep Okrožnega sodišča na Ptuju o odpustu obveznosti. V tem postopku se namreč ne terjajo obveznosti, ki spadajo v skupino prednostnih terjatev v skladu z 21. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), v povezavi s 390. členom ZFPPIPP. Tako so skladno z določbo 21. člena ZFPPIPP prednostne terjatve tudi prispevki, nastali v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka (5. 9. 2011), zato prvostopenjski organ upravičeno terja plačilo neplačanih obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost za zasebnika, za obdobje od septembra do novembra 2010.

3. Tožnik odločitvi oporeka in meni, da je bil spregledan osebni stečaj tožnika. Tožena stranka bi morala priglasiti terjatve v stečajno maso. Ker tega ni storila, bi mu morala dolg odpustiti, zlasti pa ustaviti tek zakonskih zamudnih obresti, zato sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitve upravnih odločb. Glede tožbene navedbe, da bi morala tožniku dolg odpustiti, zlasti pa ustaviti tek zakonskih zamudnih obresti, dodaja, da so bile v obravnavanem primeru obresti do začetka postopka osebnega stečaja prijavljene in priznane kot prednostne terjatve, zato po samem zakonu tečejo dalje, saj začetek postopka osebnega stečaja na tek obresti ne vpliva.

K I. točki izreka:

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po presoji sodišča je odločitev organa prve stopnje, potrjena z odločitvijo organa druge stopnje, pravilna in zakonita, zato se sodišče sklicuje na razloge navedene v obrazložitvi sklepa organa prve stopnje, dopolnjene z razlogi organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa dodaja:

7. Sodišče uvodoma ugotavlja, da se v sporni zadevi izterjujejo neplačani prispevki za obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost za zasebnika na podlagi obračuna prispevkov za socialno varnost za zasebnike-OPSVZ, za obdobje od septembra do novembra 2010. Gre za obveznosti, ki temeljijo na obračunih vloženih preko sistema eDavkov, ki imajo v skladu z določbo prvega in drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP naravo prednostnih (nezavarovanih) terjatev. To pomeni, da se plačujejo prednostno, pred poplačilom navadnih (nezavarovanih) terjatev. Za tovrstne obveznosti pa odpust obveznosti ne učinkuje, kot je določeno v drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP. Ta že od začetka uporabe tega zakona, dne 1. 10. 2008, določa, da odpust obveznosti ne učinkuje za prednostne terjatve iz prvega odstavka 390. člena tega zakona (terjatve iz prvega in drugega odstavka 21. člena tega zakona in terjatve do stečajnega dolžnika na podlagi zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti ter odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal) in za prednostne terjatve iz prvega odstavka 21. člena tega zakona.

8. Sodišče na podlagi nespornega podatka, da je Okrožno sodišče v Mariboru 5. 9. 2011 začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom in 23. 2. 2015 izdalo sklep o odpustu obveznosti, ter presoje, da se od tožnika izterjuje dolgovani znesek, na katerega odpust obveznosti ne učinkuje, zavrača tudi tožbeni ugovor, da bi prvostopenjski organ moral upoštevati, da terjatev v višini izterjevanih obveznosti ni bila priglašena v stečajnem postopku, zato naj bi tožena stranka izgubila pravico do izterjave. Da gre v spornem primeru za prednostne terjatve na katere odpust obveznosti ne učinkuje, je sodišča že pojasnilo v 7. točki obrazložitev te sodbe, potrjuje pa to ugotovitev tudi odločitev Okrožnega sodišča Ptuj, St 1836/2011 z dne 23. 2. 2015, v Sklepu o odpustu obveznosti (2. točka sklepa).

9. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da tožba ni utemeljena in jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

10. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

Datum zadnje spremembe:

03.02.2017

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba II U 386/2015
• UPRS Sodba I U 1961/2019-10
• UPRS Sodba I U 1401/2019-13