UPRS sodba II U 413/2015

Jedro

Glede na pravna določila je prvostopenjski organ pri odločanju pravilno uporabil katastrske podatke. Pravilno je uporabil ortofoto posnetek in ker tožnik ni predložil soglasja lastnika za uporabo zemljišča, ni izkazal pravice do uporabe tega zemljišča.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Upravna enota Slovenska Bistrica, prvostopenjski organ, je z izpodbijano odločbo odločila, da se GERK PID … in GERK PID … izbrišeta iz kmetijskega gospodarstva KMG-MID X., katerega nosilec je A.A. in oba GERK-a pripišeta kmetijskemu gospodarstvu KMG-MID Y., katerega nosilka je B.B.; da se po dokončnosti te odločbe vpiše sprememba v evidenco GERK in o vpisanih spremembah stranke obvesti z izpisom iz registra kmetijskih gospodarstev.

2. V ugotovitvenem postopku pred izdajo odločbe je bilo ugotovljeno, da je B.B. lastnica zemljišč s parc. št. 1167/1 in 1167/2, obe k.o. …. Na podlagi 30. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju Pravilnik) je prvostopenjski organ tožnika pozval, naj se o vpisu GERK-ov sporazume s predlagateljico in se dne 30. 6. 2014 zglasi na ustni obravnavi in predloži dokazila o pravici do uporabe zemljišč. Ustna obravnava je bila izvedena 30. 6. 2014. V zvezi z zatrjevanjem A.A., da je pri spornem delu zemljišča prišlo do zamika na ortofotu posnetku za cca 50 metrov, je prvostopenjski organ za mnenje zaprosil Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ki je na podlagi mnenja Urada za nepremičnine Geodetske uprave Republike Slovenije posredovalo stališče, da gre v primeru zemljišča parc. št. 65/1 z okolico v k.o. … za parcele, ki so po legi in obliki evidentirane drugače, kot jih v naravi dejansko uživajo lastniki ter mnenju priložili tudi sklep o ustavitvi postopka Geodetske pisarne Slovenska Bistrica. Pred izdajo odločbe je prvostopenjski organ pridobil še dodatna stališča tožnika in B.B. ter na podlagi ugotovitve, da orto-foto posnetka (sloj DKN-digitalni katastrski načrt) dokazujeta, da sta GERK-a vrisana na zemljiščih, ki so v lasti B.B., na podlagi 5. člena Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1), sprejel izpodbijano odločitev.

3. Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zoper odločitev prvostopenjskega organa zavrnil. Ugotovil je, da je upravna enota pred odločitvijo izvedla ustrezen, skladno z določbami ZKme-1 in Pravilnikom predpisan postopek. Gre za postopek, kjer se ugotavlja zgolj upravičenost do uporabe zemljišč in posledično pravilnost vpisa GERK-ov. Skladno z določbo prvega odstavka 30. člena Pravilnika mora upravna enota nosilca, ki ni lastnik vpisanih zemljišč, pozvati k predložitvi dokazil, s katerimi izkazuje pravico do uporabe tega zemljišča in v primeru, da na podlagi predloženih dokazil ugotovi, da pogoji za vpis GERK niso izpolnjeni, odloči o izbrisu, kot to določa drugi odstavek 30. člena Pravilnika. Opravljena je bila javna obravnava. Ker se v konkretnem upravnem postopku ugotavlja zgolj upravičenost do uporabe zemljišč in posledično pravilnost vpisa GERK-ov in je pravica do uporabe zemljišč skladno z drugim odstavkom 5. člena ZKme-1 odvisna od lastninske pravice nepremičnin oziroma soglasja lastnika, je bilo treba po ugotovitvi, da je B.B. lastnica parc. št. 1167/1 in 1167/2, obe k.o. …, pritožbeni ugovor, da je prišlo do zamika katastra za približno 50m, zavrniti kot neutemeljen.

4. Tožnik v tožbi odločitvi oporeka in navaja, da razpolaga z uradno dokumentacijo o seznamu zemljišč v uporabi, stanju RKG na dan 17. 1. 2010 in 16. 1. 2011 ter pregledno karto kmetijskega gospodarstva KMG MID X.. Iz te dokumentacije je razvidno, da sporna GERK-a ležita na zemljišču KMG MID X.. Pojasnjuje razloge za otvoritev GERK PID … v letu 2014, na predlog uradne osebe. Je lastnik in uživalec zemljišča parc. št. 65/1 in 65/3, obe v k.o. …, vse od 1985 dalje. Na zemljišču parc. št. 65/1 k.o. … ima tožnik, na podlagi dovoljenja UE Slovenska Bistrica, zgrajeno klet.

Prvostopenjski organ pri odločanju upoštevati zemljiške načrte in ne orto-foto posnetkov. Pri snemanju iz zraka je namreč prišlo do velikega zamika, cca 50 m. Zaradi navedene napake se je tožnik povezal z Občino Poljčane, z namenom ureditve podatkov v katastrskem načrtu, s ponovno ureditvijo mej in parcelacijo. Pojasnjuje tudi, da bi morale uradne institucije, zato ker gre za zamik, ki je nastal na predmetnem območju pri ortofoto posnetku leta 2010 pri transformaciji aerofotografije iz centralne v ortogonalno projekcijo, toliko bolj upoštevati lego zemljišč po katastrskem načrtu. Iz grafičnega prikaza Geodetske uprave Slovenska Bistrica je jasno razvidna lega vseh zemljišč KMG-MID X. na eni strani ceste in na drugi strani ceste lega zemljišč v lasti B.B.. Sodišču predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe kot neutemeljene in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6. Stranka z interesom je sodišču poslala odgovor na tožbo, v katerem smiselno navaja, da se strinja z odločitvijo upravnega organa.

7. Tožba ni utemeljena.

8. V obravnavani zadevi izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi, da GERK PID … in GERK PID … ležita na zemljiščih s parc. št. 1167/1 in 1167/2 k.o. …, obe v lasti B.B., kar dokazujejo podatki katastra, katerega točnosti in pravilnosti tožnik ugovarja. Tako je v zadevi sporno, ali lahko izpodbijana odločitev temelji na podatkih zemljiško katastrskega prikaza (sloj katastra prikazan skupaj z ortofoto posnetkom).

9. Način vodenja registra kmetijskih gospodarstev določa ZKme-1. Osnovna enota identifikacijskega sistema za prijavo zemljišč v RKG je blok (prvi odstavek 144. člena ZKme-1), grafična enota rabe zemljišča kmetijskega gospodarstva (GERK) pa je strnjena površina kmetijskega zemljišča z enako vrsto dejanske rabe znotraj posameznega bloka (drugi odstavek 144. člena ZKme-1). Način vodenja RKG in postopke ter pogoje za vpis v register kmetijskih gospodarstev določa Pravilnik. Iz določbe 5. člena ZKme-1 izhaja, da ima nosilec kmetijskega gospodarstva pravico do uporabe tistih zemljišč, ki so vpisana v register kmetijskih gospodarstev, izkazati pa mora pravico do uporabe teh zemljišč, Pravilnik pa določa postopek, v katerem se ta pravica izkazuje. Če nosilec, ki ima na spornem zemljišču vpisan GERK, ne predloži dokazil v skladu s 30. členom Pravilnika, ali če upravna enota ugotovi, da pogoji za vpis GERK niso izpolnjeni, odloči o izbrisu GERK ali dela GERK iz RKG, kot to določa drugi odstavek 30. člena Pravilnika.

10. Po presoji sodišča je glede na zakonska določila iz ZKme-1 in Pravilnika, prvostopenjski organ pravilno uporabil katastrske podatke. Pravilno je uporabil (skladno z določbo 29. člena in 32. člena Pravilnika) ortofoto posnetek in ker tožnik ni predložil soglasja lastnika za uporabo zemljišča parc. št. 1167/1 in 1167/2, k.o. …, ki sta v lasti B.B., torej ni izkazal pravice do uporabe tega zemljišča, prvostopenjski organ ni imel podlage za drugačno odločitev. S svojo odločitvijo organ ni posegel v tožnikovo lastninsko pravico na njegovem zemljišču parc. št. 65/1 k.o. … in 65/3 k.o. ….

11. Za uporabo ortofoto posnetkov in drugih katastrskih podatkov je organ namreč pooblaščen na podlagi določb ZKme-1, ki v prvem odstavku 143. člena določa podatke, ki se v registru kmetijskih gospodarstev vodijo za posamezno kmetijsko gospodarstvo. V petem odstavku 144. člena ZKme-1 je določano, da se za GERK v registru kmetijskih gospodarstev vodi tudi grafična površina in obseg, prvi odstavek 166. člena ZKme-1 pa določa zbirke podatkov, ki jih lahko organi uporabljajo za izvajanje ukrepov kmetijske politike in za ugotavljanje varnosti, kakovosti in pravilnosti označevanja živil, med drugim tudi zemljiški kataster (torej identifikacijska oznaka parcele, meja parcele, površina, firma in ime in priimek ter sedež ali naslov lastnika in upravljalca s hišno številko) ter zbirke podatkov iz prostorskega informacijskega sistema po predpisih o prostorskem načrtovanju. Drugi odstavek 166. člena ZKme-1 določa, da za vodenje in upravljanje zbirk podatkov lahko ministrstvo uporablja tudi temeljne topografske načrte, topografske karte, pregledne karte in ortofoto. Glede na citirana zakonska določila ZKme-1 in Pravilnika, je po presoji sodišča prvostopenjski upravni organ smel uporabiti katastrske podatke, tudi ortofoto posnetek, kot to določa prvi odstavek 27. člena Pravilnika.

12. Po presoji sodišča je upravni organ pravilno zavrnil tudi tožnikove ugovore, da je prišlo pri snemanju iz zraka do velikega zamika cca 50 m, zato ortofoto posnetki niso skladni z dejanskim stanjem v naravi. Sodišče tožniku pojasnjuje, da ne dvomi v njegove navedbe, saj jih potrjujejo tudi listine pridobljene v postopku pred izdajo prvostopenjske odločbe. Tako je iz gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta, ki ga je izdala Upravna enota Slovenska Bistrica (št. 351-9/2014/18 z dne 11. 4. 2014) in ga je tožnik priložil pripombam na zapisnik o ustni obravnavi št. 330-760/2014/4 z dne 30. 6. 2014, razvidno, da je že v tem postopku pristojni upravni organ ugotovil, da so v zemljiškem katastru zemljišča po obliki in legi evidentirana drugače, kot jih dejansko uživajo lastniki v naravi. Iz te listine in tudi drugih listin v upravnem spisu izhaja, da je Območna geodetska uprava Maribor, Geodetska pisarna Slovenska Bistrica, dne 17. 3. 2010 izdala sklep št. 02112-172/20172-2, s katerim je začela izvajati postopek nastavitve zemljiškega katastra za zemljišča, ki so po obliki in legi evidentirana drugače, kot jih dejansko uživajo lastniki v naravi in sicer vključno z mejo območja nastavitve zemljiškega katastra. Ta postopek se je ustavil, ker niso bili izpolnjeni pogoji po 143. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin. Prav tako nepravilno grafično evidentiranje in poskuse uskladitve grafičnih evidenc izkazuje tudi elektronska korespondenca z GP Slovenska Bistrica, vložena v upravni spis dne 1. 9. 2014. Ne glede na navedeno, pa v postopku vodenem na podlagi določb ZKme-1 in Pravilnika, po presoji sodišča ni bilo pogoja za drugačno odločitev prvostopenjskega organa. Kot je tožniku že pojasnil drugostopenjski upravni organ, bo morala biti nastavitev zemljiškega katastra izpeljala v posebnem postopku, vodenem s strani Geodetske uprave Republike Slovenije, oziroma v civilnem postopku, v kolikor bo sporna lastninska pravica na zemljiščih.

13. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Datum zadnje spremembe:

03.02.2017

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba I U 445/2016
• UPRS sodba I U 304/2014
• UPRS sodba IV U 266/2014