UPRS sodba II U 327/2015

Jedro

Parcele ležijo v obračunskem območju programa opremljanja občine. Zato je pravilna odločitev obeh upravnih organov, da se tožnikoma določi plačilo komunalnega prispevka.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano prvostopenjsko odločbo je v 1. točki izreka odločeno, da se A.A. in B.B. (tožnikoma v tem sporu) obračuna komunalni prispevek za poseg v prostor na območju urejanja prostora v naselju k.o. … na zemljišču parcelnih številk 445/49, 445/56, 445/57, 445/58, 445/59, 445/60, 445/62, 445/74, 445/65 in 445/66 za novogradnjo „Stanovanjsko naselje Y.“ v višini 71.702,33 EUR. V 2. točki izreka je določen transakcijski račun za plačilo pri MO Ptuj. 3. točka izreka določa, da se znesek plača v 36. mesečnih obrokih v višini 1.992,83 EUR (1. obrok), ostali obroki v višini 1.991,70 EUR. 4. točka izreka določa, da potrdilo o plačanem komunalnem prispevku izda MO Ptuj po plačilu komunalnega prispevka.

2. V obrazložitvi organ prve stopnje navaja, kateri predpisi so bili uporabljeni za odmero komunalnega prispevka, za katerega sta tožnika podala vlogo (Zakon o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt, Odlok o komunalnem prispevku MO Ptuj, Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje mesta Ptuj in Družbeni plan Občine Ptuj). Komunalni prispevek se izračuna na podlagi 5. člena Odloka o komunalnem prispevku po formuli, ki jo prvostopenjski organ navaja z vsemi uporabljenimi faktorji. Navaja določbo tretjega odstavka 82. člena ZPNačrt ter osnovne podatke, ki so bili upoštevani pri izračunu višine komunalnega prispevka, kar pa sodišče v sodbo ne povzema.

3. Z drugostopenjsko odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnikov zoper prvostopenjski akt. V obrazložitvi odgovarja na pritožbene navedbe. Navaja določbe prvega odstavka 79. člena ZPNačrt, ki v tretjem odstavku določa, da lahko občina odmeri komunalni prispevek za posamezno vrsto komunalne opreme, pogoj pa je, da se stavbno zemljišče nahaja v obračunskem območju te vrste komunalne opreme. To območje je območje, na katerem se zagotavlja priključevanje na to vrsto komunalne opreme oziroma območje njene uporabe (prvi odstavek 76. člena tega zakona). Obračunska območja in ostale podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo se določijo s programom opremljanja (tretji odstavek 75. člena zakona). Tožena stranka izrecno poudarja, da je presoja vsebinske skladnosti vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, s pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja (med drugim tudi o zadostni komunalni opremljenosti stavbnega zemljišča), predmet postopka za izdajo gradbenega dovoljenja, ne pa postopka za odmero komunalnega prispevka (tudi sodba Upravnega sodišča III U 44/2009). Gradnja „komunalne opreme“, za katero pritožnika zatrjujeta, da jo je šele potrebno izgraditi, dejansko predstavlja priključke na že obstoječo in izgrajeno javno komunalno infrastrukturo, za katero je tudi odmerjen komunalni prispevek. Iz številne sodne prakse izhaja, da je pogoj za odmero komunalnega prispevka za posamezno vrsto komunalne opreme, da se stavbno zemljišče nahaja v obračunskem območju te vrste komunalne opreme. Ta pogoj je v tem primeru izpolnjen za vse vrste komunalne opreme, za katere se v skladu z Odlokom o komunalnem prispevku MO Ptuj, zaračunava sporni komunalni prispevek.

4. V skladu z določbo tretjega odstavka 3. člena Odloka o komunalnem prispevku, so vsi obstoječi ali predvideni objekti na območju občine opremljeni z objekti grajenega javnega dobra (občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine) ter javno razsvetljavo, v kolikor ležijo v obračunskem območju programa opremljanja, ki za to predvideva obračunavanje komunalnega prispevka.

5. Glede vodovoda in kanalizacije ta člen Odloka o komunalnem prispevku določa, da je objekt opremljen z javnim kanalizacijskim ali vodovodnim omrežjem, če je to razvidno iz projektnih pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja, oziroma če upravljalec posameznega voda ugotovi možnost priklopa in izda soglasje za priklop na omrežje. V tem primeru iz projektne dokumentacije projektanta C. d.o.o., (številka projekta 15-025, maj 2015) ter priloženih soglasij pristojnih soglasodajalcev (D.) izhaja, da se objekti nameravajo priključiti na javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje, kar pomeni, da se investitorjema obračuna komunalni prispevek tudi za vodovod in kanalizacijo. Tudi kanalizacija je bila na območju predmetnih parcel že v celoti zgrajena na podlagi gradbenega dovoljenja, številka 351-1152/2013-7 (04076) z dne 23. 1. 2014. Prav tako je bilo za kanalizacijo na območju naselja Y. že pridobljeno uporabno dovoljenje, številka 351-686/2015-6 (04076) z dne 30. 6. 2015. Iz tega dovoljenje izhaja, da kanalizacija poteka neposredno ob predmetnih parcelah (po parcelni številki 878/2 k.o. …). Čistilna naprava pa se obravnava skupaj z objekti in napravami za njeno odvajanje (kanalizacijo), zato imata investitorja možnost priključitve na kanalizacijsko omrežje.

6. Te parcele se nahajajo v obračunskem območju tako za vodovod, kot za kanalizacijo. Predmet izgradnje slednje, pa niso individualni priključki na parcelah zasebnih lastnikov. S plačilom komunalnega prispevka je zavezancema zagotovljena priključitev na že zgrajeno komunalno opremo ter se šteje, da so s plačilom komunalnega prispevka poravnani vsi stroški priključevanja objekta na komunalno opremo, razen gradnje tistih delov priključkov, ki so v zasebni lasti (peti odstavek 79. člena ZPNačrt). Gradnjo teh na svojih lastnih parcelah financira oziroma ureja investitor sam. Tako je tudi pridobil gradbeno dovoljenje za sistem izgradnje komunalne in energetske opreme parcel na Rogoznici, številka 351-157/2015-6 (04068), v skladu s projektom PGD številka 21021-14-K/VK december 2014, izdelovalca E. d.o.o.

7. Glede izgradnje ceste - dovoza je tudi stališče Upravnega sodišča v sodbi III U 44/2009, da mora investitor v postopku izdaje gradbenega dovoljenja izkazati, da bo imel objekt zagotovljen dostop do javnega ceste, kar ne pomeni, da mora biti ta dostop predan v upravljanje pristojnemu upravljalcu cest, saj gre lahko za dostop po zemljiščih v lasti drugih oseb (in ne občinskih), zaradi česar v tem delu niti ne gre za javno cesto. Tako ni mogoče slediti stališču pritožnikov, da bi dovoz do predvidenih objektov preko zasebnih zemljišč, morala izvesti občina. Glede elektro in kabelskega omrežja navaja, da občina ni upravičena do komunalnega prispevka za električno omrežje, ker ne gre za omrežje, katerega gradnjo bi zagotavljala občina in tudi zanj ne more odmeriti komunalnega prispevka. Enako velja tudi za izgradnjo telekomunikacijskega omrežja, ker ne gre za omrežje, ki bi ga gradila občina in zanj tudi ne zaračunava komunalnega prispevka. Glede na navedeno je tožena stranka ugotovila, da je bilo dejansko stanje v zadevi pravilno ugotovljeno, in je pritožnikoma odmerjen komunalni prispevek pravilen, ter odmerjen v skladu z veljavnimi predpisi.

8. Tožnika v tožbi uveljavljata tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka (nesodelovanje v ugotovitvenem postopku) in nepravilno uporabo materialnih predpisov. Predlagata izvedbo glavne obravnave in dokazov pred sodiščem, ker bo le tako mogoče vsebinsko presoditi o zadevi.

9. Sklicujeta se na določbe 72. člena ZPNačrt, ki določa komunalno opremljeno parcelo in sicer: če je v tej enoti urejanja zgrajena in predana v upravljanje komunalna oprema ter objekt in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture, ki so določenem v prostorskem aktu občine ali če je v prostorskem aktu občine predvidena komunalnega oprema ter objekta in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture vključene v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto.

10. Odločba je izdana tako, kot da je vsa komunalna infrastruktura za omenjene parcele že zgrajena oziroma že obstoječa, kar pa ne drži, ker je ni v načrtu izgradnje tožene stranke. Komunalna oprema za vse sporne parcele k.o. … ne obstaja, niti ni predvidena v proračunu MO Ptuj za leto 2015 in tudi ne obstoji v času izdaje odločbe v tem proračunu za leto 2016. Tako nima dejanske podlage in je takšno tudi stališče sodne prakse Upravnega sodišča (U 1607/2008 z dne 22. 4. 2010). Vse parcele nimajo možnosti priključitve na cesto s pločniki, vodovod, kanalizacijo s pripadajočimi objekti, čistilno napravo, ni javne razsvetljave, pa tudi ne nobenih telekomunikacijskih in elektro vodov. Da bi se te parcele lahko priključile na komunalno infrastrukturo, jo je potrebno šele izgraditi. Za te parcelne številke je bila predvidena izgradnja komunalne infrastrukture s strani tožnikov. Tako je MO Ptuj v letu 2014 in 2015 od tožnikov zahtevala, da se pripravi projekt izgradnje komunalne infrastrukture in jim je tožena stranka izdala konkretne pogoje za ta projekt. Izdala je dva upravna akta, s katerima je določila pogoje, kako in kje se bodo te parcele sploh priključile na to komunalno infrastrukturo. Prvi akt so projektni pogoji MO Ptuj, številka 351-35/2014-1 z dne 15. 5. 2014, drugi pa soglasje MOP z dne 30. 1. 2015 (številka 351-35/2014-6), v katerem je MO Ptuj podala soglasje k projektni dokumentaciji PGD, številka projekta 21021-14-K/VK. Iz tega soglasja izhajajo pogoji izvedbe bodoče komunalne infrastrukture. Na podlagi teh dveh pravnomočnih upravnih aktov je bilo tožnikoma izdano gradbeno dovoljenje za naslednjo komunalno in gospodarsko infrastrukturo: ceste, cevovod za odpadno vodo, distribucijski cevovod za vodo, distribucijski elektroenergetski vodi in komunikacijska omrežja. Zgradila bi se ulica za naselje, cesta, položili bi se dovodni kanalizacijski, elektro in komunikacijski vodi, v dolžini več 100 m. Gre za izgradnjo temeljnih skupnih vodov, na katere bi se šele priključevale individualne parcele. Gradbeno dovoljenje, je tako bilo izdano A.A. in B.B. Torej MO Ptuj te komunalne infrastrukture nima v proračunu in je niti ne namerava izgraditi. Bistveno je, da ne gre za nobene individualne priključke, ampak gradbeno dovoljenje lastnikov Petek predvideva izgradnjo temeljne komunalne infrastrukture, to je ceste, cevovoda za odpadno vodo, distribucijski cevovod za vodo, distribucijske in elektro energetske vode in komunikacijska omrežja.

11. 78. člen ZPNačrt predvideva v primeru, ko komunalno opremo gradi zasebni investitor, sklenitev pogodbe in poračun izgradnje s plačilom komunalnega prispevka. Tako sta se tudi investitorja s toženo stranko aprila 2015 ustno dogovorila za sklenitev takšne pogodbe, par dni za tem pa si je tožena stranka brez razloga premislila in zavrnila sklenitev takšne pogodbe ter tožnikoma izdala odločbo o plačilu komunalnega prispevka. To dokazuje, da parcele niso komunalno opremljene, saj sicer do dogovora in priprave osnutka pogodbe s strani tožene stranke sploh ne bi prišlo. Pomembno je, da naj bi bila izgradnja komunalna infrastruktura za 11 parcel (nekoč bi lahko tam stale individualne stanovanjske hiše, kar pomeni, da se gradi infrastruktura za bodoče naslednje). Tožnika opozarjata, da ne gre za gradnjo samo individualnih priključkov, ki jih zagotovi investitor sam, ampak za temeljno infrastrukturo, na katero bi se individualni lastniki (tudi tožnika) šele priključili. Da ne gre za komunalno opremljene parcele, dokazuje tudi dejstvo, da tožnika nikoli nista plačevala nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za te sporne parcele. Tehnično je nemogoče in dejansko tudi pravno neizvedljivo, da bi se vleklo za vsako od 11 parcel, preko 200 - 300 m posamezne dolge vode za vodovod in kanalizacijo, ter ostale priključke, ker se zahteva za novo naselje enoten nov komunalni vod.

12. Tožnika prilagata še grafični prikaz priključkov na infrastrukturo projektanta E., ki temelji na projektnih pogojih in soglasju MO Ptuj in iz katerih je razvidno, da se parcele v celoti priključijo na komunalne vode, ki bodo vloženi po bodoči ulici in da se parcele ne morejo in ne smejo priključiti drugam. MO Ptuj torej pogojuje način priključitve na neobstoječo komunalno infrastrukturo. Razen tega je v tem delu treba zgraditi cesto ter za njo zagotoviti zemljišča v skladu z zahtevami, ki so bile dane s strani MO Pjut. Priključki na komunalno infrastrukturo spadajo po Uredbi za razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje med enostavne objekte, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje. Če bi zares šlo za priključke, zakaj je potem bilo za komunalno infrastrukturo izdano tožnikoma gradbeno dovoljenje. Glede pritožbenih navedb v zvezi s komunalno infrastrukturo, za katero je bilo izdano gradbeno dovoljenje, pritožbeni organ zavestno ni ničesar zapisal. Glede navedbe, da elektro infrastruktura ni v pristojnosti občine, pa peti odstavek 73. člena ZPNačrt določa, da če do dogovora ne pride, lahko občina na lastne stroške zgradi elektroenergetsko omrežje, ki je potrebno za opremljanje stavbnih zemljišč, če občina v veljavnem prostorskem načrtu oziroma podrobnem prostorskem načrtu in programu opremljanja in določila opremljanje stavbnih zemljišč z elektroenergetskim omrežjem. Tudi ne drži, da bi se lahko tožnika priključila na kanalizacijski in vodovodni vod. D. je izdalo soglasje za priključitev na bodoče, še neobstoječe komunalno omrežje, na tisto, ki bi šele nekoč lahko bilo zgrajeno in je projektirano po naslednjih pravnih aktih: grafični prikaz priključkov na infrastrukturo E.; projektni pogoji MO Ptuj, številka 351-35/2014-1 z dne 15. 5. 2014; soglasje MO Ptuj z dne 30. 1. 2015, številka 351-35/2014-6. Ker tožena stranka tega ne bo gradila, tako ta priključitev ni možna.

13. Tožnika predlagata zaslišanje odgovorne osebe D., ki naj pojasni, na kateri del vodovodnega in kanalizacijskega voda bi se naj priključile parcelne številke, to je na tistega, ki je projektiran (po gradbenem dovoljenjem izdanem tožnikoma) ali na obstoječega, ki teče 200 - 300 m vstran od območja parcel tožnikov. Ker gre za projekt nezgrajene komunalne infrastrukture, ki ga občina ne namerava zgraditi, zato podlage za obračun priključitve ni. Obračunsko območje posamezne vrste komunalne opreme je po določbi prvega odstavka 76. člena ZPNačrt območje, za katere se zagotavlja priključevanje na to vrsto komunalne opreme, oziroma območje njene uporabe.

14. Navajata sodno prakso Vrhovnega sodišča. Po njuni presoji se glede določbe 71., 76. in 79. člena ZPNačrt v obračunsko območje za plačilo komunalnega prispevka uvrsti taka komunalna oprema, ki se lahko uporablja tako, da se stavbno zemljišče oziroma objekt na njem nanjo priključi z izgradnjo posebnega priključka (na primer vodovod, kanalizacija, plinovod, itd.), kot tudi komunalna oprema, ki jo lahko zavezanec za plačilo komunalnega prispevka uporablja brez posebne izvedbe priključka, kot so javna razsvetljava, javne površine, pa tudi uporaba občinskih cest. Vrhovno sodišče govori o obračunskem območju, ki je podano, če se lahko parcele s priključkom, ki se zgradi, uporablja, za kar pa ne gre v tem primeru. Še posebej tožnika izpostavljata, da ne vlagata tožbe zaradi izvedbe zasebnih priključkov, kot se jima to očita, ampak zaradi obračunanega komunalnega prispevka za priključitev na neobstoječe komunalno omrežje, ki jo je tožena stranka predpisala in pogojevala, ob tem pa infrastrukture ne bo zgradila. Tožnika predlagata, da sodišče izvede ponujene dokaze in tožbi ugodi ter odpravi izpodbijano odločbo in vrne zadevo v ponovni postopek odmere. Predlaga tudi povrnitev vseh stroškov postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

15. V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri obeh upravnih odločbah oziroma njunih razlogih ter ponovno navaja pravno podlago za izdajo takšne odločbe in projektno dokumentacijo, iz katere izhaja, da ima vsak objekt na teh parcelah urejen in varen priključek na cesto. Zagotovljena je tudi uporaba vode, kot tudi kanalizacijske opreme (uporabno dovoljenje, številka 351-686/2015-6 z dne 30. 6. 2015). Predmetne parcele se nahajajo v obračunskem območju za vodovod, kanalizacijo in ostale priključke. Predmet izgradnje niso individualni priključki na parcelah zasebnih lastnikov. V zadevi odmere komunalnega prispevka je bistveno samo to, da tožnikova nepremičnina sodi na območje, v katerem se zagotavlja priključevanje na kanalizacijo, kako in kdaj pa bo priključek na kanalizacijo po nepremičnini izvedla, pa ni stvar postopka za odmero komunalnega prispevka, pač pa stvar tožnikov. Navaja še, da ob javni cesti ležita le parcelni številki št. 445/49 in 445/66 k.o. …, vse ostale parcele so odmaknjene od javne ceste ter imajo dostop do javne ceste po parcelah, ki so v zasebni lasti tožnikov. Občina ureja komunalno infrastrukturo in sprejema prostorske plane samo za javne površine in ne za površine v zasebni lasti. S tem, ko se nepremičnine zasebnikov priključijo na javno komunalno opremljenost javnih površin, so dolžni plačati za priklop in uporabo komunalni prispevek. Iz priloženih geografskih prikazov je razvidno, da je na najbližji javni cesti, po parcelnih številkah 878/2 in 878/3 k.o. …, urejena možnost priklopa na kanalizacijo in vodovod, kakor se vidi iz projektne dokumentacije C. d.o.o., številka projekta 15-025; da D. dovoljuje priklop na obstoječo kanalizacijsko in vodovodno omrežje, ki poteka po javni cesti parcelna številka 878/2 k.o. … in parcelna številka 878/3 k.o. … v bližini nepremičnin tožnikov. Tožena stranka predlaga, da sodišče izvede predlagane dokaze (projektna dokumentacija C. d.o.o., številka projekta 15-025 s prilogami, uporabno dovoljenje, številka 351-686/2015-6 z dne 30. 6. 2015, geografskih prikaz prostorskega informacijskega sistema tožene stranke za predmetne parcelne številke k.o. … in parcelne številke 878/3 in 878/2 k.o. …). Predlaga tudi povrnitev vseh specificiranih stroškov postopka.

16. V dveh pripravljalnih vlogah tožeča stranka odgovarja na navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo in ponovno poudarja, da bo treba vse sekundarne komunalne vode, pa tudi ulico (cesto), šele zgraditi. Še enkrat podrobno navaja vse razloge, ki nasprotujejo odmeri komunalnega prispevka, glede na to, da je bilo v postopku dokazano, da tožnikoma ni zagotovljena priključitev na noben komunalni vod tožene stranke, ker to ni niti tehnično, niti pravno možno (lahko se priklopita le na sekundarne vode, ki jih tožena stranka ne gradi). Poudarjata, da tožena stranka z ničemer ne dokaže, niti ne zanika, da za parcele tožnikov ne obstaja program opremljanja za tekoče ali naslednje leto. Nepravilno je stališče tožene stranke, da obstoj načrtov za izgradnjo zasebnega sekundarnega voda komunalne infrastrukture (voda, kanalizacija, cesta, …) pomeni, da lahko tožena stranka te sekundarne komunalne vode obračunava tako, kot da jih je sama zgradila. V bistvu je samo prisilila investitorja, da zgradita sekundarno komunalno infrastrukturo. Tonika predlagata, da sodišče opre svojo odločitev neposredno na zakon - ZPNačrt, ker mu ni treba upoštevati nezakonitega lokalnega predpisa - exceptio illegalis. Ponovno predlagata sodišču, da tožbi ugodi, toženi stranki pa naloži plačilo vseh stroškov postopka.

17. V pripravljalnih vlogah tožena stranka v celoti prereka navedbe tožnikov v pripravljalnih vlogah ter navaja, da obračunsko območje za te parcele spada v obračunsko območje tožene stranke, kar je razvidno iz pregledne karte sprejete po programu opremljanja stavbnih zemljišč v aprilu 2014. Program opremljanja za območje navedenih parcel tudi prilaga. Zgrajena ulica, na katero se sklicujeta tožnika poteka po zasebni lastnini, ne po javnem dobrem, ki bi spadalo v pristojnost tožene stranke, torej gre za individualne priključke. Investitorja sta zgradila komunalno opremljeno v skladu z lastnim zazidalnim načrtom, na privatnem zemljišču, neodvisno od javne infrastrukture. Parcele tožnikov ležijo znotraj kompleksa večih parcel, ki so last tožnikov in različno oddaljene od javne infrastrukture do cca 150 m, in imajo omogočene priklop na komunalni infrastrukturo, ki jo je zgradila tožena stranka. Ni pa mogoče, da bi tožena stranka zgradila komunalno infrastrukturo na zemljišču v zasebni lasti tožnikov. V nadaljevanju še podrobno navaja, iz katerih okoliščin izhaja, da se tožnika lahko neposredno priključita na komunalno infrastrukturo MO Ptuj. Komunalni prispevek je obveznost in ne pravica investitorja. Tožnika sta parcelo razparcelirala na več manjših parcel in po sredini odmerjene parcele odmerila cesto, ki je sedaj parcelna številka 445/45 k.o. …. Tako ima vsaka izmed 12. parcel možnost priključitve na obstoječo komunalno infrastrukturo tožene stranke, 12 lokalnih cest pa je nesmotrno. Obstoječa komunalna oprema je zgrajena in poteka po parcelnih številka 878/2 in 878/3 k.o. …. Tožena stranka nima podlage, da poračuna komunalni prispevek z izgradnjo komunalne opreme na zemljišču, ki je v zasebni lasti, saj k temu ni z ničemer zavezana, ker jo investitor gradi izključno v svojem interesu. Program opremljanja dokazuje grafična priloga programa opremljanja ter sprememba Odloka programu opremljanja MO Ptuj, številka 7/2014, ki je edini program. Tudi ni jasno, s čim naj bi tožena stranka prisilila tožnika v izgradnjo. Določila je samo pogoje izgradnje ceste na parceli številka 445/45 k.o. … v zasebni lasti A.A. in B.B. in sicer samo na uvozu in izvozu parcele - ceste, zaradi varnosti priključevanja na občinsko javno cesto. Ostale karakteristike ceste so stvar projektanta. MO Ptuj v komunalnem prispevku tožnikoma zaračunava samo zgrajeno komunalno opremo, na katero se lahko priključijo in to je zgradila tožena stranka. Sekundarno omrežje gradi MO Ptuj v ulicah naselja, ki so v lasti občine. Eno je javna kategorizirana cesta, drugo pa ulica. V zadevi odmere komunalnega prispevka je bistveno samo to, da tožnikova nepremičnina sodi na območje, v katerem se zagotavlja priključevanje na kanalizacijo, kako in kdaj bosta priključek izvedla, pa ni stvar postopka odmere komunalnega prispevka. Občina ureja komunalno infrastrukturo in sprejema prostorske plane samo za javne površine, ne pa za površine v zasebni lasti. Zasebni investitor lahko na zasebnem zemljišču gradi kakršnokoli infrastrukturo v lastni režiji po pridobitvi ustreznih soglasij, ne more pa izsiljevati občine, da mu povrne strošek takšne gradnje, kot to delata tožnika. Predlaga, da se tožba zavrne ter naloži tožnikoma povrnitev specificiranih stroškov.

18. Tožba ni utemeljena.

19. V obravnavanem primeru je sporna odločitev prvostopenjskega upravnega organa, ki je tožnikoma obračunal komunalni prispevek za poseg v prostor na območju urejanja prostora v naselju k.o. … na zemljišču parcelnih številk: 445/49, 445/56, 445/57, 445/58, 445/59, 445/60, 445/a62, 445/74, 445/65 in 445/66 za novo gradnjo „Stanovanjsko naselje Y.“ v višini 71.702,33 EUR. Upravni organ v prvostopenjski odločbi navaja samo izračun (formule in uporabljene faktorje) komunalnega prispevka in pravne predpise, na podlagi katerih temelji izračun. S pritožbeno odločbo je tožena stranka odgovorila na pritožbene navedbe zoper prvostopenjsko odločbo in še obrazložila vse okoliščine dejanskega stanja in pravne predpise, na podlagi katerih je bil izračunan sporni komunalni prispevek. Po presoji sodišča sta odločitvi obeh upravnih organov pravilni in se sodišče z njimi v celoti strinja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja:

20. Bistvo tožbenih ugovorov je v tem, da upravni organ obračunava komunalni prispevek, za kar nima dejanske in pravne podlage, saj obračunava sekundarne vode (sekundarno komunalno infrastrukturo), glede na to, da te komunalne infrastrukture ni zgradila tožena stranka, ampak je zgraditev le-te naložila tožnikoma z dvema upravnima aktoma. Prvi akt so projektni pogoji MO Ptuj, številka 351-35/2014-1 z dne 15. 5. 2014, v katerih je določila, kako, kje in na kakšen način se bo izdelala (izgradila) komunalna in energetska oprema parcel v …. Drugi upravni akt, v katerem se je pogojeval način in izvedba (bodoče) komunalne infrastrukture, pa je soglasje tožene stranke z dne 30. 1. 2015 (številka 351-35/2014)-6, v katerem je ta podala soglasje k projektni dokumentaciji PGD, številka projekta 21021-14-K/VK; iz navedenega soglasja izhajajo pogoji izvedbe bodoče komunalne infrastrukture. Na podlagi teh dveh pravnomočnih upravnih aktov je bilo tožnikoma izdano Gradbeno dovoljenje, številka 351-157/2015-6 z dne 10. 4. 2015, iz katerega izhaja komunalna gospodarska infrastruktura, ki jo morata zgraditi, to so temeljni skupni vodi, na katere bi se šele naknadno priključevale individualne parcele. Tožnika še zatrjujeta, da takšne izgradnje infrastrukture tožena stranka nima v proračunu niti za leto 2015, niti za leto 2016 in je ne namerava zgraditi. Ne gre torej za nobene individualne priključke, ki jih krije investitor sam, ampak izdano gradbeno dovoljenje lastnikom - tožnikoma predvideva izgradnjo temeljne komunalne infrastrukture, to je ceste, cevovoda za odpadno vodo, distribucijski cevovod za vodo, distribucijske elektroenergetske vode in komunikacijska omrežja, zato je z izpodbijano odločbo določen komunalni prispevek nepravilno zaračunan.

21. Kot navaja tožena stranka v pritožbeni odločbi, lahko občina odmeri komunalni prispevek za posamezno vrsto komunalne opreme, pogoj pa je, da se stavbno zemljišče nahaja v obračunskem območju te vrste komunalne opreme (tretji odstavek 79. člena ZPNačrt). Obračunsko območje posamezne vrste komunalne opreme je območje, na katerem se zagotavlja priključevanje na to vrsto komunalne opreme oziroma območje njene uporabe (prvi odstavek 76. člena ZPNačrt). To pomeni, da se komunalni prispevek odmerja za posamezno vrsto komunalne opreme, če se stavbno zemljišče nahaja v obračunskem območju te vrste komunalne opreme. V času odločanja prvostopenjskega upravnega organa veljavni Odlok o komunalnem prispevku MO Ptuj (ta je prenehal veljati 26. 11. 2015), je v prvem odstavku 3. člena določal, da se opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno opremo upošteva tako, da se ugotovi, na katero vrsto komunalne opreme lahko zavezanec priključi svoj objekt in mu je omogočena uporaba določene vrste komunalne opreme. Drugi odstavek tega člena določa, da je objekt opremljen z javnim kanalizacijskim ali vodovodnim omrežjem, če je to razvidno iz projektnih pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma, če upravljalec posameznega voda ugotovi možnost priklopa in izda soglasje za priklop. Po določbi tretjega odstavka tega člena so vsi obstoječi ali predvideni objekti na območju občine opremljeni z objekti grajenega javnega dobra (občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine) ter javno razsvetljavo, v kolikor ležijo v obračunskem območju programa opremljanja, ki za to predvideva obračunavanje komunalnega prispevka.

22. Kot izhaja iz upravnih listin se sporna zemljišča na teh parcelnih številkah k.o. … nahajajo na območju urejanja prostora v naselju …, ki spada pod območje Občine Ptuj. Iz upravnih listin izhaja, da imajo vse parcelne številke možnost priključitve na cesto s pločniki, vodovod in kanalizacijo s pripadajočimi objekti, imajo tudi javno razsvetljavo ter telekomunikacijske in elektrovode. Na drugačno odločitev tako ne morejo vplivati trditve tožnikov, da bosta sama zgradila sekundarno komunalno infrastrukturo (izgradnja temeljnih skupnih vodov, na katere se bodo šele priključevale individualne parcele, kar dokazuje tudi prej navedeno izdano gradbeno dovoljenje) in da bi moral upravni organ obračunati (poračunati) stroške komunalnega prispevka na podlagi sklenjene pogodbe, ki je bila že skoraj dogovorjena z MO Ptuj, v skladu z 170. členom ZPNačrt.

23. Med strankami postopka namreč ni sporno, da se je tožnikoma izdalo gradbeno dovoljenje za izgradnjo sekundarne komunalne infrastrukture (gradbeno inženirski objekt - sistem izgradnje komunalne in energetske opreme parcel) na njunem zasebnem zemljišču in ker občina ureja komunalno infrastrukturo in sprejema prostorske plane samo za javne površine in ne za površine v zasebni lasti, je stvar samih tožnikov kot investitorjev, kako bosta zgradila prej navedeno novogradnjo, ki se bo naknadno priključila na javno komunalno opremo. Kot že navedeno, je namreč objekt opremljen z javnim kanalizacijskim ali vodovodnim omrežjem, če je to razvidno iz projektnih pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma če upravljalec posameznega voda ugotovi možnost priklopa in izda soglasje za priklop na omrežje. In ker te parcelne številke ležijo v obračunskem območju programa opremljanja MO Ptuj, je bila pravilna odločitev obeh upravnih organov, da se tožnikoma kljub novi gradnji gradbeno inženirskega objekta (sekundarna komunalna infrastruktura) na njunem zasebnem zemljišču, določi plačilo komunalnega prispevka. Sodišče se v samo višino tega izračuna ni spuščalo, ker tožeča stranka izrecnih tožbenih ugovorov glede morebitne nepravilnosti višine izračuna ne uveljavlja.

24. Sodišče ni sledilo predlogu za opravo glavne obravnave in je odločilo na seji senata, ker same okoliščine dejanskega stanja med strankama postopka niso sporne, ampak gre za vprašanje pravilne razlage materialnih predpisov (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

25. Sodišče je tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo odločbe pravilne in je izpodbijani akt na zakonu utemeljen.

26. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

Datum zadnje spremembe:

03.02.2017

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba II U 139/2015
• sodba I U 1447/2009
• sodba I U 1216/2009