UPRS sodba II U 102/2016

Jedro

Tožnik ugovora zoper informativni izračun dohodnine ni vložil, to olajšavo je uveljavljal šele v pritožbi zoper odločbo, izdano v obnovljenem postopku, torej prepozno. Zato olajšave ni mogoče upoštevati. Gre namreč za prekluzivni rok, v primeru katerega ima zamuda roka za posledico izgubo pravice uveljavljati davčno ugodnost.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedeno v obnovljenem postopku izdano prvostopno odločbo je bila odpravljena tožniku izdana odločba o odmeri dohodnine za leto 2011 št. 03 14509 z dne 30. 3. 2012 in nadomeščena s to odločbo. Tožniku je bila z novo odločbo za leto 2011 odmerjena dohodnina v znesku 3.771,16 €. Razliko med plačanimi akontacijami v višini 2.293,03 € in odmerjeno dohodnino, to je znesek 1.478,13 €, mora tožeča stranka plačati v odločbi navedenem roku in v odločbi naveden račun.

2. Tožnik se je zoper to odločbo pritožil, Ministrstvo za finance pa je kot drugostopni organ njegovo odločbo zavrnilo. Iz obrazložitve zgoraj navedenih aktov izhaja, da je bil tožniku dne 30. 3. 2012 izdan informativni izračun dohodnine za leto 2011, na katerega ni podal ugovora in je s tem potrdil pravilnost pri izdaji upoštevanih dohodkov. S tem je torej informativni izračun postal pravnomočna odmerna odločba. Kasneje je davčni organ izvedel, da je tožnik prejel tudi druge dohodke, ki niso bili vključeni v odmerno odločbo, zato je dne 10. 4. 2015 izdal sklep o obnovi postopka odmere dohodnine za leto 2011. V pritožbi tožnik navaja, da želi, da se pri odmeri upošteva dejstvo, da je moral v letu 2011 preživljati sina, ter da je imel stroške v zvezi s prehrano med delovnim časom in prihodom na delo in iz dela. Drugostopni organ ugotavlja, da tožnik ni uveljavljal stroškov in olajšav v napovedi za odmero dohodnine za leto 2011, ki bi bila vložena v skladu z zakonom, to je 267. členom Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2). Pravica zavezanca, da uveljavlja stroške in davčne olajšave je namreč materialna pravica, saj omogoča zavezancu ugodnost, ki ima neposredno vsebinsko posledico na njegovo odmero davka, podaljševanje materialnih rokov pa ni dovoljeno. Glede tožnikove prošnje za obročno plačilo dohodnine pa drugostopni organ pojasnjuje, da mora tožnik v zvezi s tem vložiti posebno vlogo.

3. Tožnik v vloženi tožbi navaja, da je v letu 2011 njegov sin A.A. obiskoval ekonomsko šolo, zato ga je financiral, prav tako je financiral njegovo udejstvovanje v Reprezentanci RS Yuitsu. Pojasnjuje, da je sedaj brezposeln in si želi le, da se mu omogoči normalno in skromno življenje. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so v njej navedeni, in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V tem upravnem sporu je sporna še odločitev glede davčne olajšave za vzdrževanega družinskega člana.

7. Davčni organ ugotovi dohodnino z odločbo na podlagi podatkov, s katerimi razpolagata davčni organ in rezident (prvi in drugi odstavek 267. člena ZDavP-2). Na podlagi teh podatkov davčni organ najpozneje do 31. maja tekočega leta za davčnega zavezanca rezidenta sestavi in odpremi informativni izračun dohodnine, ki velja za njegovo napoved, če davčni zavezanec nanj v 15 dneh ne vloži ugovora. V tem primeru velja informativni izračun za odločbo o odmeri dohodnine (tretji odstavek 267. člena ZDavP-2).

8. V obravnavani zadevi je bil tožniku na podlagi podatkov, s katerimi je razpolagal davčni organ, izdan informativni izračun o odmeri dohodnine za leto 2011 št. 03 14509 z dne 30. 3. 2012. Tožnik zoper ta izračun ni vložil ugovora, zato je dobil veljavo odločbe o odmeri dohodnine. Tožnik v zvezi z izdanim informativnim izračunom ni uveljavlja vzdrževanega družinskega člana.

9. Po ugotovitvi davčnega organa, da je tožnik v letu 2011 prejel tudi dohodke, ki pri izračunu dohodnine za leto 2011 niso bili upoštevani, je bil postopek o odmeri dohodnine obnovljen. V pritožbi zoper odločbo izdano v obnovljenem postopku je tožnik uveljavljal sina kot vzdrževanega družinskega člana. To posebno olajšavo je mogoče uveljavljati v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oziroma lahko davčni zavezanec, ki vlaga davčno napoved v skladu s šestim odstavkom 267. člena ZDavP-2, to je do 31. julija v letu, ki sledi letu, za katero se odmerja dohodnina, to uveljavlja najpozneje v pritožbi zoper odločbo o odmeri dohodnine (271. člen ZDavP-2). Tožnik ugovora zoper informativni izračun ni vložil, to olajšavo pa je uveljavljal šele v pritožbi zoper odločbo, izdano v obnovljenem postopku, kar je glede na zgoraj navedeno prepozno, zato je ni mogoče upoštevati. Gre namreč za prekluzivni rok, v tem primeru pa ima zamuda roka za posledico izgubo pravice uveljavljati davčno ugodnost.

10. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

11. Glede tožbene navedbe v zvezi z obročnim plačilom dolga, pa sodišče pojasnjuje, enako kot je to storil že organ druge stopnje v svoji odločbi, da mora tožnik v zvezi s tem vložiti posebno vlogo pri davčnem organu prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

03.02.2017

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba II U 48/2016
• UPRS Sodba II U 550/2019-27
• UPRS sodba II U 183/2016