UPRS sodba II U 355/2015

Jedro

Kot izhaja iz 90. člena ZZRZI, vodi podatke o zavarovancih, vključenih v zdravstveno zavarovanje ZZZS, iz katerih je tudi razvidno, ali je zavarovanec invalid. Sklad sprejme podatke od zavoda vedno le za pretekli mesec in ne tudi za nazaj. Če se podatki iz evidenc delodajalca razlikujejo od podatkov uradnih evidenc iz ZZZS, mora delodajalec te podatke z ZZZS uskladiti najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec. Po presoji sodišča je zavezanec sam odgovoren za pravilno in pravočasno sporočanje prijav, odjav ali sprememb za zavarovance.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano prvostopenjsko odločbo je v 1. točki izreka odločeno, da je A. d.o.o. (tožeča stranka v tem sporu), kot zavezanec za zaposlovanje invalidov, davčna številka: …, matična številka: …, zaradi neizpolnjevanja obveznosti po 65. členu Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (v nadaljevanju ZZRZI), dolžan v Sklad plačati prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov za meseca 11/2014 in 12/2014, zaradi manjkajočih dveh invalidov do doseganja kvote, v višini dolgovanih mesečnih prispevkov v znesku 568,00 EUR z dnem zapadlosti 31. 12. 2014 in zneskom 563,31 EUR z dnem zapadlosti 31. 1. 2015 ter zneskom mesečnih obresti 26,49 EUR, skupaj 1.131,31 EUR. V 2. točki je določeno, da je zavezanec dolžan takoj plačati celotni znesek z nadaljnjimi zakonskimi zamudnimi obrestmi z navedbo podračuna Sklada in sklica. 3. točka določa, da če obveznost ne bo poravnana kot izhaja iz izreka te odločbe, bo odločba predana organu, pristojnemu za začetek postopka davčne izvršbe. 4. točka določa, da pritožba ne zadrži njene izvršitve. V 5. točki izreka je odločeno, da v postopku izdaje odločbe niso nastali posebni stroški.

2. V obrazložitvi upravni organ navaja določbe 6. in 62. člena ZZRZI, ki določajo nadzor Sklada ter izpolnjevanje obveznosti zavezancev kvotnega sistema zaposlovanja invalidov in dolžnost delodajalcev, razen določenih izjem, da zaposlujejo invalide v okviru določenega deleža od celotnega števila zaposlenih delavcev. Višina kvote je odvisna od dejavnosti delodajalca in jo določi Vlada Republike Slovenije z Uredbo o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov (v nadaljevanju Uredba). Kvota je glede na dejavnost delodajalca lahko različna, vendar ne more biti nižja od 2% in ne višja od 6% od skupnega števila zaposlenih delavcev pri delodajalcu. V nadaljevanju navaja določbe tega zakona, ki določajo dolžnosti v zvezi s prijavo in zaposlovanjem invalidov. V skladu s 65. členom ZZRZI in 17. členom Uredbe, je delodajalec, ki kvote ne izpolni z zaposlenimi invalidi, niti z nadomestno izpolnitvijo, dolžan mesečno, do zadnjega dne v mesecu za pretekli mesec, obračunati in plačati v Sklad prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov v višini 70% vsakokrat veljavne minimalne plače objavljene v Uradnem listu za vsakega invalida, ki bi ga bil dolžan zaposliti za izpolnitev predpisane kvote. Če zavezanec po posebnem pozivu tega ne stori, mu Sklad po petem odstavku 65. člena ZZRZI izda odločbo o obveznosti plačila. V nadaljevanju navaja višine prispevkov od minimalne plače za posamezna obdobja in izračun obresti po obrestni meri zamudnih obresti za posamezna obdobja. Iz razpredelnice, ki je v nadaljevanju prvostopenjske odločbe, je razvidno stanje obveznosti na dan 13. 4. 2015, česar pa sodišče v sodbo ne povzema. Navaja še pravno podlago za izrek takšne odločitve.

3. S pritožbeno odločbo tožena stranka potrjuje odločitev prvostopenjskega organa ter navaja vse dejanske in pravne razloge za odločitev. V zvezi s pritožbenimi navajanji, ki se nanašajo na neusklajenost podatkov na Skladu, glede odjave osmih oseb za meseca november in december 2014 (za manj kot 20 predpisanih oseb) navaja, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Skladu mesečno pošilja podatke o prijavi in odjavi zaposlenih invalidov pri posameznih delodajalcih, ki so podlaga za obračun kvote, torej za vsak mesec. ZZRZI v 66. členu določa, da če delodajalec ugotovi, da se podatki iz njegovih evidenc razlikujejo od uradnih evidenc ZZZS, jih mora delodajalec zaradi uveljavljanja sprememb obračuna kvote uskladiti na tem zavodu in hkrati o tem obvestiti Sklad do 15. v mesecu za pretekli mesec. Zavezanec za plačilo lahko dostopa do SVZ.net, vsak mesec. Sklad uporablja podatke, ki jih mesečno dobi. Pritožnik je v letu 2015 izpolnjeval odjave iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja za nazaj in sicer za osebe, ki jih podrobno navaja. Moral bi podatke zaradi uveljavljanja sprememb obračuna kvote, uskladiti na ZZZS in hkrati o tem obvestiti sklad do 15. v mesecu za pretekli mesec. Obstaja dolžnost delodajalca, ki kvote ne izpolni z zaposlenimi invalidi, niti z nadomestno izpolnitvijo, da mesečno, do zadnjega v mesecu za pretekli mesec obračuna in plača v sklad obveznost, ki izhaja iz ZZRZI. Sklad je tako vzel za obračun prispevka podatke iz uradne evidence ZZZS, ki jih je imel v navedenem obdobju. Vnos prijavljenih podatkov, v bazo podatkov pa opravi ZZZS po uradni dolžnosti. Če so podatki pravilno vneseni, ima zavezanec možnost vpogleda v SVZ.net aplikacijo, kjer vidi tudi podatke iz finančne kartice z namenom, da lahko ravna v skladu z ZZRZI.

4. Tožeča stranka v tožbi in pripravljalni vlogi uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da je imela v obdobju november, december 2014 zaposlenih manj kot 20 delavcev in s tem ni bila zavezanec za plačilo prispevka (62. člen ZZRZI). Pojem zavezanca za zaposlovanje invalidov se ne bi smel razlagati na način, kot si to razlagata oba organa. Iz predloženih listin ter statističnih podatkov vlagateljev po zavarovalnih podlagah za to navedeno časovno obdobje izdanih po ZZZS, OE Maribor, z dne 23. 3. 2015 evidentno izhaja, da je tožeča stranka v navedenem obdobju zaposlovala samo 12 delavcev, kar pomeni, da ni zavezanec za uveljavljeno plačilo tega prispevka. ZZZS mesečno posreduje Skladu podatke o prijavi in odjavi zaposlenih invalidov pri posameznih delodajalcih oziroma Sklad ves čas razpolaga s podatkom števila zaposlenih. Zakonsko določena dolžnost naslovnega organa pa je, da sam preverja navedene podatke, pri čemer gre v tem primeru za strokovnjaka iz tega področja, zaradi česar je utemeljeno pričakovati, da je pri preverjanju podatkov iz uradnih evidenc ZZZS in AJPES še toliko bolj dosleden in ažuren.

5. Gre za opustitev dolžne skrbnosti v smislu nedoslednosti pri preverjanju podatkov iz uradnih evidenc, kar kaže na dejstvo, da je organ pozval tožečo stranko na plačilo neplačanega prispevka za invalide na podlagi opomina za plačilo neplačanega prispevka, datiranega na dan 17. 3. 2015 (terja obveznost za meseca november in december 2014), torej po več kot treh oziroma štirih mesecih, kar vpliva na akcesorni del. Razen tega je tožeča stranka s strani prvostopenjskega organa sprejela obvestilo z dne 8. 7. 2014 in je pravočasno posredovala organu vse zahtevane podatke in s tem izpolnila obveznosti. Brez svoje krivde tožeča stranka tako ni mogla do 15. dne v mesecu za pretekli mesec (kritično obdobje november in december 2014) pridobiti potrdil o odjavi delavcev oziroma zaposlenih pri ZZZS, ker ni razpolagala (ni dobila vrnjenih) vročilnic, s katerimi je poslala izredne odpovedi vsem bivšim delavcem. S tem pri ZPIZ in posledično tudi pri ZZZS ni mogla izkazati vročitve teh izrednih odpovedi o zaposlitvi, ki se dokazujejo samo z vročitvijo. ZZZS zaradi manjkajočega obrazca M-2 tako ni hotel pravočasno izdati potrdil o odjavi delavcev.

6. Ne gre spregledati, da je tožeča stranka svoje obveznosti plačil do Sklada izvrševala v celoti in pravočasno. Predlaga, da naj sodišče opravi poizvedbe po uradni dolžnosti pri ZPIZ in pri ZZZS, v z vezi z navedenim postopanjem teh organov v spornem primeru. Odgovorna oseba tožeče stranke prokuristka B.B. je dne 23. 3. 2015 govorila z C.C. (uradna oseba pri prvostopenjskem organu), ki je razjasnila zadeve. Predlaga, da sodišče zasliši obe osebi kot priči in še D.D.. Tožena stranka sploh ni obrazložila odločitve in je zavrnila predlagane dokaze. Pritožbeni organ se tudi ni opredelil do tožnikovih navedb glede zatrjevane potrebne skrbnosti prvostopenjskega organa. Predlaga, da sodišče izvede ponujene dokaze in izpodbijano odločbo razveljavi. Zahteva povrnitev vseh stroškov postopka.

7. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri dejanskih in pravnih razlogih navedenih v odločbi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Enake dejanske in pravne razloge za zavrnitev navaja tudi v odgovoru na pripravljalno vlogo tožeče stranke.

8. Tožba ni utemeljena.

9. V obravnavanem primeru je sporno, ali je imel upravni organ pravno podlago za uporabo 65. člena ZZRZI in določbe Uredbe, na podlagi katerih je tožeči stranki za meseca november in december 2014, zaradi neizpolnjevanja obveznosti zaposlovanja invalidov (ali nadomestne izpolnitve) zaradi manjkajočih dveh invalidov (za vsak mesec enega invalida) naložil plačilo prispevkov za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov z zamudnimi obrestmi v skupni višini 1.131,31 EUR.

10. Po prvem odstavku 62. člena ZZRZI so delodajalci, ki zaposlujejo najmanj 20 delavcev, razen tujih diplomatskih in konzularnih predstavništev, invalidskih podjetij in zaposlitvenih centrov, dolžni zaposlovati invalide v okviru določenega deleža od celotnega števila zaposlenih delavcev (kvota). Tretji odstavek tega člena določa, da kvoto iz prvega odstavka tega člena določi Vlada Republike Slovenije na predlog Ekonomsko socialnega sveta z uredbo. Kvota je glede na registrirano področje glavne dejavnosti delodajalca lahko različna, vendar ne more biti nižja od 2% in ne višja od 6% od skupnega števila zaposlenih delavcev. 64. člen tega zakona določa, da lahko delodajalci izberejo tudi nadomestno izpolnitev kvote. V primeru, da delodajalec kvote ne izpolni, je dolžan mesečno ob izplačilu plač obračunati in plačati v Sklad prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov v višini 70% plače za vsakega invalida, ki bi ga bil dolžan zaposliti za izpolnitev predpisane kvote (prvi odstavek 65. člena ZZRZI).

11. Neutemeljen je tožbeni ugovor, da bi morala tožena stranka upoštevati dejstvo, da je za sporna dva meseca november in december 2014 tožeča stranka pri ZZZS odjavila osem delavcev na podlagi izredne odpovedi delovnega razmerja (tako je zaposlovala manj kot 20 delavcev) in bi moral Sklad (prvostopenjski upravni organ), ki ima zaposlene strokovne osebe, te podatke sam pridobiti od ZZZS oziroma AJPES-a. Vse okoliščine v zvezi z odjavo delavcev so razvidne iz spisovno priloženih potrdil o odjavi iz pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanje, starševsko varstvo in zavarovanja za primer brezposelnosti, ki je bilo opravljeno za nazaj (tega dejstva tožeča stranka ne prereka), ki so bile izvršene pri ZZZS - OE Maribor. Iz navedenih potrdil o odjavi izhaja, da so bile odjavam priložene vabilo, zapisnik, sklep in vročilnica o odjavi (pravilno izpolnjen obrazec M-2). To pomeni, da je odjava postala pravno veljavna oziroma dokončna takrat, ko so bili izpolnjeni vsi formalno določeni pogoji za veljavnost odjave. Šele z dopisom z dne 23. 3. 2015 je tožeča stranka obvestila Sklad, da v obdobju od novembra do decembra 2014 ni imela več 20 zaposlenih, torej ni več zavezanka za plačilo prispevkov. Ne glede na to, da je tožeča stranka imela morebiti res težave z vročanjem vročilnic, ker so bili delavci v tujini, pa ni mogoče slediti tožbenemu ugovoru, da bi moral prvostopenjski organ to dejstvo, o nemožnosti vročitve izrednih odpovedi delavcem, upoštevati. Gre za pridobitev podatkov iz uradnih evidenc, na katere je upravni organ vezan pri svojem odločanju. Tako iz uradnih evidenc ZZZS izhaja, da je imela tožeča stranka v mesecu novembru in decembru 2014 zaposlenih 20 oseb in nobenega invalida.

12. Kot izhaja iz 90. člena ZZRZI vodi podatke o zavarovancih, vključenih v zdravstveno zavarovanje ZZZS, iz katerih je tudi razvidno, ali je zavarovanec invalid. Sklad sprejme podatke od zavoda vedno le za pretekli mesec in ne tudi za nazaj. Če se podatki iz evidenc delodajalca razlikujejo od podatkov uradnih evidenc iz ZZZS, mora delodajalec te podatke z ZZZS uskladiti najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec. Tudi po presoji sodišča je zavezanec sam odgovoren za pravilno in pravočasno sporočanje prijav, odjav ali sprememb za zavarovance. Z opominom upravnega organa z dne 17. 3. 2015, je bila tožeča stranka pozvana, da plača dolgovani znesek, če ne bo izdana odločba. Tako je na strani delodajalca, to je tožeče stranke, da mesečno spremlja podatke SVZ.net in jih uskladi s Skladom. ZZZS pa lahko spremeni podatke šele po pravilni odjavi zaposlenih (obrazec M-2). Sodišče tako zavrača kot neutemeljene vse tožbene ugovore, ki se nanašajo na dolžnost Sklada kot prvostopenjskega upravnega organa, da sam uskladi evidenco z zavodom, ker to ni njegova zakonska dolžnost. Glede na navedeno, sodišče tudi ni sledilo predlaganim dokazom za zaslišanje prič, ker ne samo, da gre za tožbeno novoto (tretji odstavek 20. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1), tudi sicer zaslišanje prič ne bi spremenilo odločitve obeh upravnih organov.

13. Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je upravni akt na zakonu utemeljen, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.

14. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

Datum zadnje spremembe:

13.01.2017

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba I U 988/2015
• UPRS Sodba II U 167/2016-8
• UPRS sodba II U 269/2013