UPRS sodba II U 154/2016

Jedro

Zaradi uvedbe stečajnega postopka je treba s cenilcem oceniti stroške predpisanega ravnanja z odpadki. Stroški cenitve nastanejo zaradi uvedbe stečajnega postopka zoper povzročitelja obremenitve okolja in zato v skladu z 8. točko tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP sodijo me t.i. druge občasne stroške stečajnega postopka. Ker gre v obravnavani zadevi za plačilo stroškov stečajnega postopka nastalih v upravnem postopku, je prvostopni organ pravilno izdal izpodbijani sklep.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedenim prvostopnim sklepom je bilo odločeno, da je tožeča stranka dolžna poravnati stroške izdelave izvedenskega poročila - Izdelava ocene predvidenih stroškov odstranitve celotne količine odloženih odpadkov na parc. št. 1212 k.o. … z dne 30. 11. 2015, ki ga je izdelal sodni cenilec A.A. s.p., v znesku 1.250,00 € v roku 8 dni. Iz obrazložitve izhaja, da je bila v inšpekcijskem postopku tožeči stranki izdana inšpekcijska odločba, s katero ji je bilo naloženo, da mora do 1. 8. 2014 z navedene parcele odstraniti 3000 m3 zemeljskega izkopa ter ga predati pooblaščenemu zbiralcu, predelovalcu ali odstranjevalcu odpadkov. Odločba do danega roka ni bila realizirana, tožniku pa sta bila izdana še sklep o dovolitvi izvršbe z novim rokom 15. 10. 2014 ter sklep o odlogu izvršbe do 15. 4. 2015. Zavezanec odpadkov do tega roka ni odstranil, 16. 10. 2014 pa se je zoper njega začel stečajni postopek. Dano situacijo ureja 29. člen Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO-1). V skladu s tem določilom je bil postavljen sodni cenilec za ocenitev stroškov predpisanega ravnanja z odpadki. Izmed treh izbranih iz imenika sodnih cenilcev, objavljenega na spletni strani Ministrstva za pravosodje, je bil postavljen A.A.. Z navedenim je bila seznanjena tudi tožeča stranka, ki v zvezi s tem izjave ni podala. Postavljeni sodni cenilec A.A. je dne 30. 11. 2015 izdelal zgoraj navedeno izvedensko poročilo. S tem izvedenskim mnenjem je bil seznanjen tudi tožnik. S postavitvijo izvedenca so inšpektoratu nastali denarni izdatki v znesku 1.250,00 €, ki jih dolžna plačati tožeča stranka. Glede na to je prvostopni organ odločil, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

2. Tožeča stranka je zoper ta sklep vložila pritožbo, katero je drugostopni organ zavrnil kot neutemeljeno. Drugostopni organ glede na pritožbene navedbe pojasnjuje, da v obravnavani zadevi ni bil izdan sklep o izvršbi ali zavarovanju, ampak gre za stroške izvedenca, ki nastanejo v zvezi s postopkom po 29. členu ZVO-1. Gre torej za strošek v zvezi s predpisanim ravnanjem z odpadki, za izvedbo tega ravnanja pa je treba oceniti stroške, kar je mogoče storiti le s cenilcem. Četrti odstavek 29. člena ZVO-1 določa, da stečajni senat iz razdelitvene mase s sklepom izloči in prenese na državo denarna sredstva v višini sodne cenitve, ne pa tudi denarnih sredstev v višini stroškov izdelave sodne cenitve, zato je po presoji drugostopnega organa prvostopni organ odločil pravilno.

3. Tožeča stranka v vloženi tožbi navaja, da je v skladu z 29. členom ZVO-1 v obravnavanem primeru lastnik odpadkov država, zato lahko le država kot lastnik odpadkov naroči cenitev v skladu s tem zakonskim določilom. Tožeča stranka nobene cenitve ni naročila, zato ne more biti zavezanec za njeno plačilo. Tožeča stranka bo namreč stroške cenitve kakor tudi stroške odstranitve odpadkov poravnala tako, da bo denarni znesek v višini cenitve po poplačilu vseh upnikov vendar pred poplačilom lastnikov prenesla na državo. Stroški izdelave cenitve, ki naj bi po mnenju drugostopnega organa predstavljali posebna denarna sredstva, so po mnenju tožeče stranke sestavni del celotnih stroškov odstranitve odpadkov in za njih ni predpisan noben poseben status. Tožeča stranka dodaja, da v skladu z insolvenčnim zakonom po začetku stečajnega postopka zoper dolžnika ni mogoče izdati sklepa o izvršbi, kar izpodbijani sklep o stroških vsekakor je, izvršilni postopek, ki ga je vodil inšpektorat pred začetkom stečajnega postopka, pa se z dnem stečajnega postopka prekine (130., 131. in 132. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - v nadaljevanju ZFPPIPP). Tožeča stranka predlaga, da sodišče sklep o stroških odpravi, ali pa spremeni iz dajatvenega v ugotovitvenega.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Obremenitev okolja je vsak poseg ali posledica posega v okolje, ki je izključno ali hkrati povzročila ali povzroča onesnaževanje okolja, tveganje za okolje, okoljsko škodo ali rabo naravne dobrine (6. točka 3. člena ZVO-1). Povzročitelj obremenitve okolja je pravna ali fizična oseba, ki neposredno ali posredno, izključno ali hkrati onesnažuje okolje, rabi naravne dobrine ali povzroča tveganje za okolje ali povzroči okoljsko nesrečo ali okoljsko škodo (7. točka 3. člena ZVO-1).

7. Zoper B. d.o.o. kot povzročitelja obremenitve okolja je bil na podlagi izvršilnega naslova, to je odločbe Inšpektorata RS za kmetijstvo in okolje, Območne enote Maribor, št. 0618-827/2014-18 z dne 27. 5. 2014, izdan sklep o dovolitvi izvršbe št. 0618-827/2014-20 z dne 7. 8. 2014, s katerim mu je bilo naloženo, da do 1. 8. 2014 odstrani 3000 m3 zemeljskega izkopa, ki se nahaja na parc. št. 1212 k.o. …. Inšpekcijski zavezanec naloženega vse do uvedbe stečajnega postopka zoper njega ni izpolnil.

8. Posledice stečaja povzročitelja obremenitve okolja ureja ZVO-1 v 29. členu. Če se zoper povzročitelja obremenitve uvede stečajni postopek, v stečajni masi pa so odpadki, ki jih ni bilo mogoče prodati ali razdeliti upnikom skladno z zakonom, postane imetnik odpadkov država (prvi odstavek). Stroške predpisanega ravnanja z odpadki iz prvega odstavka tega člena oceni sodni cenilec (tretji odstavek). Stečajni senat iz razdelitvene mase s sklepom izloči in prenese na državo denarna sredstva v višini sodne cenitve iz prejšnjega odstavka pred poplačilom lastnikov povzročitelja obremenitve v stečaju (četrti odstavek). Denarna sredstva iz prejšnjega odstavka so prihodek proračuna države in se porabijo za izvedbo ukrepov, potrebnih za predpisano ravnanje z odpadki in onesnaženimi stvarmi (peti odstavek).

9. Vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilne postopke in postopek zavarovanja ureja ZFPPIPP v oddelku 3.8.. Ta se uporablja za vse postopke izvršbe ali zavarovanja, ki jih vodi sodišče (prvi odstavek 130. člena ZFPPIPP), smiselno pa se uporablja tudi za postopke davčne izvršbe in druge postopke izvršbe ali zavarovanja, ki jih vodi drug državni organ (drugi odstavek 130. člena ZFPPIPP). Določbe oddelka 3.8 se torej smiselno uporablja tudi v postopkih, ki jih vodijo drugi državni organi (ne sodišče), npr. inšpektorat za okolje in prostor, vendar pa je uporaba tega poglavja v teh postopkih „le“ smiselna, kar pomeni, da je treba postopati glede na konkretne okoliščine in vrsto zadeve. Za zadeve, kot je obravnavana, je pri tem treba izhajati iz 29. člena ZVO-1.

10. Tožeča stranka se v tožbi sklicuje na določbo prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP, po katerem po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju. Sodišče se ne strinja s tožečo stranko, da je izpodbijani sklep sklep o izvršbi, saj je sklep o izvršbi tisti sklep, s katerim se dovoli izvršba (prvi odstavek 290. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - v nadaljevanju ZUP). Z izpodbijanim sklepom pa je bilo tožeči stranki naloženo plačilo zneska stroškov cenilca v roku 8 dni od vročitve sklepa in je torej izvršilni naslov.

11. Drugi odstavek 131. člena ZFPPIPP določa izjeme, v katerih se prvi odstavek 131. člena ZFPPIPP ne uporablja in je torej dovoljeno izdati sklep o izvršbi. Med njimi so v 3. točki drugega odstavka 131. člena kot izjema določeni izvršilni naslovi, izdani v upravnem postopku, na podlagi katerih mora dolžnik poravnati obveznost, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka. Stroške stečajnega postopka opredeljuje 355. člen ZFPPIPP. Ti se delijo na tekoče in občasne. V obeh primerih so stroški stečajnega postopka, stroški, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka (prvi odstavek 354. člena ZFPPIPP).

12. Posledice uvedbe stečaja zoper povzročitelja obremenitve okolja ureja 29. člen ZVO-1. Tako je treba zaradi uvedbe stečajnega postopka s cenilcem oceniti stroške predpisanega ravnanja z odpadki. Stroški cenitve nastanejo zaradi uvedbe stečajnega postopka zoper povzročitelja obremenitve okolja in zato v skladu z 8. točko tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP sodijo me takoimenovane druge občasne stroške stečajnega postopka. Ker gre v obravnavani zadevi za plačilo stroškov stečajnega postopka nastalih v upravnem postopku, je prvostopni organ pravilno izdal izpodbijani sklep.

13. Tožeča stranka tudi s tožbenimi navedbami ne more biti uspešna. Kot je zgoraj obrazloženo, je z izpodbijanim sklepom odločeno o stroških stečajnega postopka, zato za njih ne velja enak režim kot za stroške predpisanega ravnanja z odpadki.

14. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Datum zadnje spremembe:

13.01.2017

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 457/2018-7
• UPRS sodba I U 1553/2015
• UPRS Sodba I U 459/2016-9