UPRS sodba II U 453/2016

Jedro

Glede nematerialne škode v primeru izgube bližnjega je že izoblikovana sodna praksa, tako da pri tem ne gre za zahtevno vprašanje, ki bi ga bilo treba ugotavljati z izvedencem. Prav tako so tožniki v pravdnem postopku glede materialne škode predložili ustrezne račune, zato tudi v tem delu ne gre za zapleteno dejansko in pravno vprašanje. Z ozirom na navedene dejanske okoliščine konkretnega primera tudi po presoji sodišča v obravnavani zadevi ne bi bilo razumno tožniku dodeliti brezplačne pravne pomoči, s tem pa ni izpolnjen pogoj iz 24. člena ZBPP.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v odškodninskem sporu, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. II P 117/2014. Prošnjo je zavrnila na podlagi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki določa objektivni pogoj, ki mora biti izpolnjen, za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V zadevi II P 117/2014 se od tožeče stranke in od A.A. zahteva plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo in povrnitev materialnih stroškov v zvezi z nesrečo pri delu dne 16. 2. 2011, v kateri se je smrtno ponesrečil B.B. Nad tožnikom je bil s sklepom St 2508/2016 z dne 27. 5. 2016 začet postopek osebnega stečaja, za stečajno upraviteljico pa je bila imenovana C.C., ki tudi zastopa tožnika v navedeni pravdni zadevi. Stečajni upravitelj v skladu z ZFPPIPP opravlja naloge zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov. Tako vodi posle insolventnega dolžnika in ga zastopa, kot je določeno v 1. do 5. točki drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP. Funkcijo upravitelja lahko opravlja le oseba, ki ima veljavno dovoljenje ministra, pristojnega za pravosodje, pogoj za izdajo katerega je med ostalim tudi opravljen strokovni izpit za opravljanje funkcije upravitelja. Del izpita je tudi poznavanje področij prava in ekonomije. V okviru navedenega mora imeti splošna pravna znanja, zato je stečajni upravitelj prava vešča stranka sposobna tako za vlaganje tožb, kot zastopanje stečajnega dolžnika v pravdnih postopkih. Zaradi navedenega je v konkretni zadevi nerazumno tožniku dodeliti brezplačno pravno pomoč, saj ga lahko stečajna upraviteljica kot zakonita zastopnica, glede na svojo izobrazbo in znanje, uspešno zastopa v predmetnem postopku. Takšno stališče je tudi že zavzelo Upravno sodišče v sodbi III U 351/2015 z dne 29. 1. 2016. Prav tako je prošnja tožnika nerazumna tudi v delu, ki se nanaša na oprostitev plačila stroškov postopka, saj so pravdni stroški stečajnega dolžnika stroški stečajnega postopka, v zvezi s katerimi se uporabljajo pravila ZFPPIPP.

2. Tožnik v tožbi navaja, da so tožbo v pravdnem postopku vložili družinski člani pokojnega B.B., ki je umrl v delovni nesreči leta 2011, za katero je bila ugotovljena tožnikova odgovornost v okviru kazenskega postopka I K 8942/2011. V pravdnem postopku se terja plačilo odškodnine zaradi smrti bližnjega v višini 41.995,16 EUR. Tekom postopka pa je bil nad tožnikom začet postopek osebnega stečaja, v katerem je bila imenovana stečajna upraviteljica. V pravdnem postopku je sodišče zaradi stečaja postopek prekinilo ter stečajno upraviteljico pozvalo, da se izjasni o zadevi. Stečajni upravitelj pa ni splošni zastopnik stečajnega dolžnika, temveč ga zastopa le v obsegu, ki je potreben, da se zavarujejo interesi njegovih upnikov. Primeri, ko je stečajni upravitelj dolžan zastopati stečajnega dolžnika, so izrecno navedeni v drugem odstavku 97. člena ZFPPIPP. V obravnavanem primeru, ko gre za odškodninski spor, ne gre za situacije iz citirane določbe, zato tudi ni relevantna sodba III U 351/2015. Tudi v sodni praksi so že sprejeta stališča, da se v postopkih osebnega stečaja pooblastilo za zastopanje stečajnega dolžnika prenese na upravitelja zgolj glede poslov in postopkov, od katerih je odvisen obseg stečajne mase. Ti posli in postopki so taksativno našteti v drugem odstavku 97. člena ZFPPIPP. Izid pravde bo sicer lahko vplival na pravice preostalih upnikov stečajnega dolžnika, ker bo v primeru prisojene odškodnine stečajna masa v manjšem znesku pripadala drugim upnikom, vendar pa bo imel izid odškodninske pravde učinke tudi na položaj tožnika, saj za tovrstne obveznosti ne velja odpust obveznosti. Ker torej stečajna upraviteljica za ustrezno in kvalitetno zastopanje tožnika v odškodninskem sporu nima potrebnega znanja ne potrebnih sredstev, bo s tem kršena pravica tožnika do učinkovitega pravnega varstva. Meni, da v kompleksnem odškodninskem sporu, ki se vodi zoper tožnika, lahko učinkovito zastopanje nudi le pravni strokovnjak – odvetnik, ki podrobno pozna odškodninsko pravo tako z vidika pravne teorije kot uveljavljene sodne prakse. Upraviteljica pa takšnih znanj in izkušen s področja odškodninskega prava nima. Sicer pa tudi ZFPPIPP v 103. členu omogoča, da se za izvedbo storitev, ki zahtevajo posebna znanja, priznajo dodatni stroški. Ti stroški niso zajeti v nagrado upravitelja, torej ne gre za storitve, ki bi jih bil upravitelj dolžan opraviti za prejeto nagrado. V obravnavanem primeru bo za zastopanje tožnika potrebno poglobljeno poznavanje odškodninskega prava, ki ni predmet strokovnega izpita za upravitelja, prav tako bodo potrebne pravne storitve v tolikšnem obsegu, da jih stečajna upraviteljica ne bi mogla opraviti sama. Nagrada stečajne upraviteljice za celotni stečajni postopek znaša 710,25 EUR, kar pa ne zadošča za kritje vseh potrebnih stroškov stečajnega postopka. Vsekakor pa ta znesek ne bo zadoščal za kritje stroškov potrebnih izvedencev in drugih dokazov v pravdnem postopku. Ker pravdno sodišče dokaze izvede le, kolikor stranka zagotovi ustrezna sredstva, bo zaradi zavrnitve tožnikove prošnje kršena njegova pravica do izvedbe potrebnih dokazov in s tem do učinkovitega pravnega varstva. Predlaga, da sodišče spremeni izpodbijano odločbo tako, da ugodi tožnikovi prošnji in mu dodeli brezplačno pravno pomoč za stroške odvetniškega zastopanja, stroške prič in stroške izvedencev, podredno pa predlaga odpravo in vrnitev zadeve v ponovno odločanje. Prav tako zahteva povrnitev stroškov postopka.

3. Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Brezplačna pravna pomoč se odobri na način in v skladu z merili, ki jih določa ZBPP. Pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči sta določena v 13. členu (subjektivni pogoj) in v 24. členu (objektivni pogoj) navedenega zakona. V skladu s 24. členom ZBPP mora organ za BPP pri presoji upravičenosti do le-te upoštevati okoliščine in dejstva konkretne zadeve, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za BPP.

6. V zadevi ni sporno, da je tožnik v osebnem stečaju ter da zoper tožnika teče pravdni postopek zaradi plačila odškodnine v zvezi z delovno nesrečo, za katero je bil tožnik pravnomočno obsojen za storitev kaznivega dejanja ogrožanja varnosti pri delu po 201. členu KZ-1.

7. Po 1. točki prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP se z začetkom postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso. Po drugem odstavku 245. člena ZFPPIPP z začetkom stečajnega postopka upravitelj pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov iz drugega odstavka 97. člena tega zakona, ki v prvem odstavku tudi določa, da je stečajni upravitelj organ postopka zaradi insolventnosti, ki v tem postopku opravlja svoje pristojnosti in naloge, določene v zakonu, zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov.

8. Namen določbe 386. člena ZFPPIPP, ki omejuje poslovno sposobnost stečajnega dolžnika, je v preprečitvi zmanjšanja stečajne mase in s tem doseči čim ugodnejše poplačilo upnikov. Zaradi navedenega tudi stečajni upravitelj z začetkom stečajnega postopka pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika v primerih iz drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP, to je pri: (1) procesnih in drugih pravnih dejanjih v zvezi s preizkusom terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic, (2) pri procesnih in drugih dejanjih v zvezi z izpodbijanjem pravnih dejanj insolventnega dolžnika, (3) pri pravnih poslih in drugih dejanjih, potrebnih za vnovčitev stečajne mase, (4) pri uresničevanju odstopnih in drugih pravic, ki jih pridobi insolventni dolžnik kot pravne posledice začetka stečajnega postopka, in (5) pri drugih pravnih poslih, ki jih insolventni dolžnik lahko izvede v skladu s tem zakonom. V skladu z navedeno določbo torej stečajni upravitelj ne pridobi univerzalnega pooblastila za zastopanje stečajnega tožnika nasploh, kot to tudi pravilno navaja tožnik, ampak je to omejeno na zastopanje v primerih, določenih v drugem odstavku 97. člena ZFPPIPP, ki se nanašajo na izvajanje stečajnega postopka.

9. Glede na osnovni namen stečajnega postopka, da se iz stečajne mase, ki jo predstavlja premoženje stečajnega dolžnika, poplačajo terjatve upnikov ter z ozirom na nalogo stečajnega upravitelja, da zavaruje in uresničuje interese upnikov, po presoji sodišča zadeva, za katero je tožnik zaprosil za brezplačno pravno pomoč, sodi med posle insolventnega dolžnika v smislu drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP. V pravdnem postopku se namreč od tožnika terja plačilo odškodnine, kar pa vpliva na stečajno maso in s tem na poplačilo stečajnih upnikov. Namreč, če bo sodišče dosodilo plačilo odškodnine oškodovancem, bodo posledično upniki poplačani v sorazmerno manjšem znesku. Zaradi navedenega sodišče meni, da pri konkretnem odškodninskem postopku gre za pravna dejanja insolventnega dolžnika, pri katerih mora tožnika zastopati stečajna upraviteljica kot njegova zakonita zastopnica. Enako je štelo že pravdno sodišče, ki je pravdni postopek prekinilo in stečajno upraviteljico pozvalo, da prevzame postopek.

10. V pravdnem postopku, za katerega je tožnik zaprosil za brezplačno pravno pomoč, se od tožnika zahteva plačilo odškodnine za nematerialno škodo zaradi izgube bližnjega svojca ter plačilo materialne škode v zvezi s stroški pogreba. V obravnavanem primeru je bilo glede temelja, to je odgovornosti tožnika za delovno nesrečo, že pravnomočno odločeno v kazenskem postopku, zato je pravdno sodišče glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca vezano na to obsodilno sodbo. Tako je odprto le vprašanje višine odškodnine, o kateri bo odločilo pravdno sodišče. Glede nematerialne škode v primeru izgube bližnjega je že izoblikovana sodna praksa, tako da pri tem ne gre za zahtevno vprašanje, ki bi ga bilo treba ugotavljati z izvedencem. Prav tako so tožniki v pravdnem postopku glede materialne škode predložili ustrezne račune, zato tudi v tem delu ne gre za zapleteno dejansko in pravno vprašanje. Z ozirom na navedene dejanske okoliščine konkretnega primera tudi po presoji sodišča v obravnavani zadevi ne bi bilo razumno tožniku dodeliti brezplačne pravne pomoči, s tem pa ni izpolnjen pogoj iz 24. člena ZBPP.

11. Ker je izpodbijana odločba pravilna in zakonita je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Zavrnitev tožbe se nanaša tudi na zavrnitev zahtevka za povrnitev stroškov postopka. Navedena odločitev temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka sama trpi stroške postopka.

Datum zadnje spremembe:

13.01.2017

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba I U 1147/2015
• UPRS sodba I U 1204/2015
• UPRS sodba II U 358/2014