UPRS sodba II U 129/2016

Jedro

Izpodbijanega akta ni mogoče preizkusiti. Kot izhaja iz četrtega odstavka 14.a člena ZLPLS in 214. člena ZUP, mora biti odločba o razporeditvi sredstev fundacije izdana pisno, vsebovati pa mora pravno podlago, izrek, obrazložitev in pravni pouk. Obrazložitev mora med ostalim vsebovati obrazložen zahtevek stranke in odločilne razloge, ki so bili podlaga za odločitev. Obrazložitev, v kateri so navedeni poglavitni materialno finančni in vsebinski razlogi za sprejeti sklep ter ugotovitve in ocene, ki utemeljujejo odločitev o obravnavani vlogi posamezne invalidske in humanitarne organizacije, pa zahteva tudi 21. člen Pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Sveta FIHO št. 1140-H88/2015 z dne 15. 12. 2015 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 € v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od preteka roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Svet FIHO je z v uvodu navedenim sklepom odločil, da se tožeče stranke ne sprejme v so/financiranje sredstev FIHO za leto 2016. Pretežni del obrazložitve navaja splošne podatke o razporejanju sredstev FIHO. Navedeno je, da je Svet FIHO na seji dne 15. 9. 2015 sprejel finančni načrt za leto 2016. Odločil je, da se za leto 2016 za invalidske organizacije razpišejo sredstva v skupni višini 11.916.450,00 €, za humanitarne organizacije pa 6,416.550,00 €. Javni razpis je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 67/2015 z dne 18. 9. 2015 s popravkom v št. 68/2015 z dne 21. 9. 2015. Ob odštetju 1 % obvezne rezerve, ki predstavlja 64.165,50 €, so za razporeditev humanitarnim organizacijam za izvajanje socialnih programov in storitev, za delovanje ter za naložbe v osnovna sredstva in njihovo vzdrževanje ostala sredstva v skupni višini 6.351.384,50 €. Glede na celoten razpoložljivi znesek je 75 % odstotkov le-tega namenjeno za socialne programe, 21,7 % za delovanje in 3,3 % za naložbe. Humanitarne organizacije – prijaviteljice na javni razpis za leto 2016 – so zaprosile za 9.161.395,42 € za izvajanje socialnih programov in storitev, 3.362.995,56 € za delovanje ter 753.473,44 € za naložbe v osnovna sredstva in njihovo vzdrževanje oziroma skupaj v višini 15.315.674,33 €.

2. Komisija za ocenjevanje in pripravo predlogov za razporeditev sredstev FIHO humanitarnim organizacijam je vsebinsko ocenila razčlenitve posameznih prijavljenih socialnih programov ter storitev organizacij, iz katerih so morali biti razvidni nameni in cilji, upravičenost programa za financiranje, časovni obseg oziroma trajanje programa, vsebina in aktivnosti po posameznih sklopih, izvajalci oziroma strokovni nosilci programa in njihov obseg dela, kriteriji za koriščenje programa, tip, število in vrednost po uporabnikih oziroma storitvah, finančna vrednost z razvidno višino drugih virov ter način ugotavljanja učinkovitosti in uspešnosti. Pri pripravi predloga za razporeditev sredstev je upoštevala tudi višino sredstev, pridobljenih iz drugih virov in doseženo realizacijo programov v zadnjem poročilu (2014). Dodeljena razpoložljiva sredstva za programe po posameznih organizacijah, ki so izpolnjevala pogoje, so se ob koncu ocenjevanja sklopa programov delila s skupnim številom zbranih točk ovrednotenih programov, s čimer je bila določena vrednost točke in končna višina financiranja prijavljenih programov.

3. Upoštevajoč šesti odstavek 19. člena Navodil FIHO je komisija pri pripravi predloga za razporeditev sredstev FIHO za delovanje organizacij izhajala iz temeljnega merila za delovanje, to je število članstva in/ali uporabnikov ter obsega storitev. Na tej osnovi je za izhodiščni obseg točk delovanja za posamezno organizacijo opredelila sorazmerni delež glede na predvideno vrednost sofinanciranja njenih programov v letu 2015 s sredstvi FIHO. V nadaljevanju je pojasnjen način izračuna dodatnih točk.

4. Po končani vsebinski obravnavi prijavljenih programov ter delovanja je komisija ob upoštevanju 20., 21. in 22. člena Navodil FIHO nadaljevala z vsebinsko obravnavo prijavljenih naložb. Temeljni pogoj za obravnavo prijavljenih naložb je bila ustrezna priložena dokumentacija, komisija pa je ocenila le tiste, pri katerih so organizacije izkazale dejansko utemeljenost, dejanski vpliv naložbe na omogočanje in uspešnost izvajanja dejavnosti in delež zagotovljenih lastnih in drugih virov za predvidene naložbe. Pričakovano vrednost naložbe je komisija oblikovala glede na obseg financiranja programov v letu 2016 in celotno vrednost programov v letu 2014.

5. Glede tožeče stranke je v navedenem sklepu zapisano, da je tožeča stranka, ki ima status humanitarne organizacije, v vlogi na javni razpis za razporeditev sredstev FIHO za leto 2016 v svojem finančno ovrednotenem letnem delovnem programu zaprosila FIHO za sredstva v skupni višini 28.250,00 € in sicer od tega za sofinanciranje socialnih programov 21.000,00 € ter za delovanje 7.250,00 €. Glede socialnega programa „Repki upanja – terapije in aktivnosti s psi pri avtističnih otrocih in otrocih s posebnimi potrebami“ je zapisano izključitev iz naslova prioritet in izključitev iz naslova učinkovitosti. Nato je zapisano: glede na število storitev in primerljive cene storitev drugih organizacij je program v celoti pokrit z lastnimi sredstvi, ki jih organizacija navaja v vlogi (četrti odstavek 9. člena Navodila). Prav tako je zavrnjeno financiranje sklopa delovanja, saj organizacija ni navedla podatkov, ki opredeljujejo strukturo organizacije, število prostovoljnih ur v letu 2014, prav tako nima članov v organih odločanja mednarodnih organizacij, ki so izhodišče za dodelitev dodatnih točk za delovanje.

6. Tožeča stranka se je zoper ta sklep pritožila, nadzorni odbor FIHO pa je z v uvodu navedenim sklepom njeno pritožbo zavrnil in potrdil prvostopno odločitev. Drugostopni organ se v obrazložitvi strinja z obrazložitvijo prvostopnega organa in navaja, da ne bo ponavljal obrazložitve kriterijev, ki je opredeljena v prvostopnem sklepu. Glede na to je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.

7. Tožeča stranka v tožbi navaja, da je prostovoljna in humanitarna organizacija v javnem interesu, ki deluje že od leta 2008. Ukvarja se s šolanjem psov vodičev in psov spremljevalcev. Ti svojim uporabnikom olajšajo življenje in vsakdan ter pripomorejo k njihovi boljši vključenosti v družbo in enakopravnejšemu dostopu do javnih storitev (upoštevanje Evropske konvencije). Za gibalno in senzorno ovirane osebe šola tožeča stranka pse pomočnike, za slepe in slabovidne pa pse vodiče. Do sedaj jih je tožeča stranka izšolala in podarila 19 (13 psov vodičev, 2 terapevtska psa in 4 pse pomočnike). Šolanje psa pomočnika za avtiste je tožeča stranka financirala s prostovoljnim delom, lastnimi sredstvi inštruktorjev in deloma z donacijami. Za ustrezno kvalitetno šolanje psov je tožeča stranka prvotno morala izšolati inštruktorje. Mnogi med njimi imajo mednarodne certifikate oziroma nazive, ki jih tožeča stranka podrobneje navaja v tožbi. Ves čas se inštruktorji tožeče stranke tudi dodatno izobražujejo, da sledijo vsem smernicam in novostim na tem področju. Tožeča stranka deluje tudi na področju sprememb zakonodaje terapij in aktivnosti z avtističnimi otroci in otroci s posebnimi potrebami, obiskujejo ustanove, kjer bivajo osebe s posebnimi potrebami, sodelujejo z društvi v tujini. V letu 2014 je tožeči stranki uspelo tudi implemetntirati evropske standarde kot rezultat prvega skupnega evropskega standardizacijskega dokumenta za kompetence inštruktorjev psov vodičev in psov pomočnikov, katerih soavtor je tudi A.A.

8. Na razpis tožene stranke se je tožeča stranka prijavila s programom, ki: otrokom, ki imajo motnje avtističnega spektra (MAS) ali imajo druge primanjkljaje (osebe s posebnimi potrebami), omogoča, da jim usposobljen pes pomočnik pomaga vzpostaviti stike tako z uporabnikom storitev, kot terapevti in z učitelji ter tako zmanjšati težave z vzpostavljanjem družabnih stikov z drugimi ljudmi; izboljšuje veščine komunikacije in socialne interakcije otrok z MAS; z uvodnimi seminarji širše predstavlja program in možnosti ter pričakovane rezultate staršem otrok in mladostnikov na področju avtizma in zainteresiranim kinologom za delo z otroki z MAS; povezuje čim več terapevtov, učiteljev in staršev otrok in mladostnikov z MAS za lažjo izmenjavo izkušenj o vključitvi psov v dnevna opravila in izboljšanju socialne integracije otrok z njihovo pomočjo; zagotavlja večjo samostojnost otrok in mladostnikov z MAS, povečuje njihovo socialno vključenost in povezanost s svetom okoli njih s pomočjo psov; omogoča izvajanje mednarodno priznanih terapij za 5 do 15 uporabnikov (odvisno od višine sistemskega financiranja); dviguje kvaliteto življenja in povečuje osveščenost ljudi.

9. Program za avtiste je tožeča stranka začela pilotno izvajati v letu 2012, že pred tem pa je več let izvajala aktivnosti s pomočjo psov pomočnikov v B. od leta 2008 in drugih institucijah, kjer živijo ljudje s posebnimi potrebami.

10. Tako v prvostopnem kot drugostopnem sklepu je zgolj pavšalno navedeno, zakaj je tožeča stranka izključena iz financiranja. Navedbe v izpodbijanih sklepih so tako netočne in z ničemer podkrepljene, stanje iz vloge je nepopolno ugotovljeno, komisija pa ima dvojna merila pri ugotavljanju upravičenosti do sredstev FIHO, kar pomeni neenakost pred zakonom. Vloga tožeče stranke tako neupravičeno ni dobila nobene točke iz naslova članstva v drugih organizacijah, pri fiksnih stroških ni bilo upoštevano, da je tožeča stranka v vlogi predvidevala opravljene prostovoljske ure, upoštevane niso bile opravljene prostovoljne ure v letu 2014. Za vse navedeno bi vloga tožeče stranke morala dobiti dodatne točke. Tožeča stranka nima profitne dejavnosti, prav tako nima nobene koncesije. Zaradi nesistemskega financiranja oziroma nezadostnega financiranja iz drugih virov ima tožeča stranka deloma omejen obseg dela, v letu 2016 pa bi rada ponudila več, za kar pa potrebuje več finančnih sredstev, ki bi realno pokrili potrebe invalidov po socialnih programih, ki jih vodi tožeča stranka. Navaja, da je v vlogi izrecno navedla imena in priimke ter vloge njenih članov v organih odločanja organizacij v mednarodnem merilu. Vse to ne v prvostopnem ne v drugostopnem sklepu ni bilo upoštevano. Tožena stranka še pojasnjuje, da do sedaj s strani FIHO še ni bila financirana, zato tudi ni mogla navesti števila prostovoljnih ur v vlogi v točki 11. Sicer pa je uradna evidenca prostovoljnih ur za leto 2014 zavedena v AJPES. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v nov postopek, priglaša pa tudi stroške tega upravnega spora.

11. Tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasnjuje materialnopravno podlago, na podlagi katere je bila ustanovljena, ter njene naloge. Sklicuje se na sodno prakso, po kateri gre v obravnavanih zadevah za javno pravno stvar in ne za upravno zadevo, kar pomeni, da ne gre za pravico, ki bi bila prijavitelju v naprej zagotovljena. Pojasnjuje vsebino javnega razpisa ter določbe Pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev FIHO in pojasnjuje, da se je tožeča stranka večkrat udeležila izobraževanja glede izpolnjevanja prijav za sredstva FIHO. V nadaljevanju odgovarja še na tožbene očitke in pojasnjuje, da je komisija ugotovila, da že lastna sredstva tožeče stranke zagotavljajo dovolj dobro storitev, zato bo tožena stranka sredstva namenila drugim organizacijam, ki sredstva bolj potrebujejo. Pojasnjuje, da zaradi izključitve financiranja programa komisija ni mogla določiti izhodiščnega obsega točk, zato je vprašanje izpolnjevanja dodatnih kriterijev brezpredmetno. Dodaja pa, da je članica, ki jo navaja tožeča stranka v tožbi, že bila navedena pri drugi organizaciji za isto mesto pri isti mednarodni organizaciji, zato iz tega naslova ni mogoče ponovno dodeliti točk. Meni, da za toženo stranko, ki ima status sui generis ne velja, da bi morala biti obrazložitev odločitve navedena v podrobnostih. Po mnenju tožene stranke je glede na število vlog to tudi nerealno. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

12. Tožba je utemeljena.

13. Zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije (v nadaljevanju ZLPLS) v 8. členu določa, da se ustanovi Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS kot pravna oseba javnega prava. Akt o ustanovitvi te fundacije sprejme Državni zbor Republike Slovenije (drugi odstavek 8. člena ZLPLS). Po 11. členu ZLPLS Svet fundacije med ostalim odloča tudi o razporejanju sredstev na posamezne uporabnike. Postopek odločanja o vlogah za razporeditev sredstev fundacij se ureja s ZLPLS in pravilnikom, ki ga sprejme Svet fundacije (prvi odstavek 14.a člena ZLPLS). Za vprašanja, ki v navedenih predpisih niso urejena, se smiselno uporabljajo določbe ZUP. Zoper odločitev Sveta fundacije, s katero je odločeno o vlogi na javni razpis za razdelitev sredstev fundacije, je dovoljena pritožba v roku 15 dni (drugi odstavek 14.a člena ZLPLS). Organ fundacije, pristojen za odločanje o pritožbi, se določi s pravili fundacije. Odločitev pristojnega organa za fundacije za pritožbe je dokončna. Ne glede na določbo prvega odstavka 14.a člena ZLPLS mora biti vsaka odločitev fundacije, s katero se odloči o vlogi za razporeditev sredstev fundacije, izdana pisno, vsebovati pa mora pravno podlago za izdajo, izrek, obrazložitev ter pravni pouk (četrti odstavek 14.a člena ZLPLS).

14. Kriteriji za uporabo sredstev fundacije za posamezne namene ter postopek razporeditve sredstev so določeni s Pravilnikom o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS (Pravilnik). Ta določa, da FIHO financira oziroma sofinancira: izvajanje posebnih socialnih programov in storitev invalidskih organizacij in programov humanitarnih organizacij za reševanje socialnih stisk in težav oziroma reševanje socialnih potreb posameznikov, delovanje invalidskih in humanitarnih organizacij ter naložbe v osnovna sredstva invalidskih in humanitarnih organizacij ter njihovo vzdrževanje (2. člen Pravilnika). Odhodki v finančnem načrtu se razdelijo v skladu s 5. členom Pravilnika. Merila za dodelitev sredstev določa 9. člen Pravilnika, ki določa skupna splošna merila, kot so: racionalnost, smotrnost, učinkovitost, ekonomičnost ter vzajemnost in solidarnost ter skupna merila, ki se upoštevajo za posebne socialne programe in storitve humanitarnih organizacij, kot so: programsko pokrivanje območja Republike Slovenije, programsko pokrivanje potreb ciljne populacije, dosežena raven socialne varnosti uporabnikov storitev s strani države, lokalne skupnosti in zavarovalnic, pokritost ciljne skupine s programi drugih humanitarnih ali invalidskih organizacij, upoštevanje nacionalnih programov pri predlaganih projektih. Poleg skupnih meril, se za programe in storitve humanitarnih organizacij upoštevajo še naslednja merila: vsebinska vključenost v uresničevanje namenov in ciljev, določenih v 7. členu zakona o humanitarnih organizacijah; prepoznavno izvajanje socialnega programa skozi daljše časovno obdobje glede na poslanstvo organizacije; vključevanje prostovoljcev pri izvajanju projektov/programov; prisotnost drugih sofinancirjev – proračunska sredstva, državni in lokalni razpisi, mednarodni razpisi, donacije in lastni viri; programsko povezovanje z drugimi nevladnimi organizacijami in inovativnost predlaganega projekta/programa.

15. Za delovanje humanitarnih organizacij se upoštevajo merila: organizacijska struktura in kakovost delovanja organizacije oziroma zveze, število članstva in/ali uporabnikov, kakovost prijave, kakovost letnega poročila, mednarodno vključevanje, ocena nadzora organizacije s strani FIHO, urejenost obveščanja članstva in javnosti. Določeni so tudi pogoji za naložbe v osnovna sredstva ter njihovo vzdrževanje v invalidskih in humanitarnih organizacijah. V 11. členu Pravilnika so določene prednosti pri izbiri financiranja dejavnosti. Pri programih in storitvah humanitarnih organizacij se prednostno upošteva nujnost programa za kompenzacijo invalidnosti oziroma, če bi se z ukinitvijo programov in storitev bistveno poslabšala socialna varnost uporabnikov ali otežilo reševanje ogroženih ljudi in življenj, uspešno izvajanje programov v daljšem časovnem obdobju.

16. Pravilnik določa tudi postopek razporeditve sredstev. Tako 12. člen določa, da Svet FIHO z javnim razpisom pozove invalidske in humanitarne organizacije, da kandidirajo za razporeditev sredstev FIHO s finančno ovrednotenimi letnimi delovnimi programi. Svet FIHO določi vsebino javnega razpisa. Komisija FIHO za ocenjevanje in pripravo predlogov za razporeditev sredstev invalidskih in humanitarnih organizacij odpre pravočasno prejete vloge za razporeditev sredstev in ugotovi ali so sestavljene v skladu s tem Pravilnikom in ali vsebujejo zahtevano dokumentacijo (prvi odstavek 15. člena Pravilnika). Komisija pripravi predlog za razporeditev sredstev na posamezne invalidske in humanitarne organizacije v skladu s prejeto dokumentacijo in v okviru razpoložljivih sredstev (20. člen Pravilnika).

17. Komisija poda Svetu FIHO strokovno oblikovane in utemeljene predloge za dodelitev sredstev. Sklep o razporeditvi sredstev na posamezne humanitarne organizacije sprejme Svet FIHO. Posamezni invalidski in humanitarni organizaciji, ki se je prijavila na javni razpis o razporeditvi sredstev, se izda pisni sklep z naslednjimi sestavinami: uvod z navedbo pravne podlage, obravnavane vloge in seje Sveta FIHO, na kateri je bil sprejet, izrek, ki vsebuje odločitev sveta, obrazložitev, v kateri so navedeni poglavitni materialno finančni in vsebinski razlogi za sprejeti sklep ter ugotovitve in ocene, ki utemeljujejo odločitev o obravnavani vlogi posamezne humanitarne organizacije ter pravni pouk o pravici do pritožbe (21. člen Pravilnika).

18. Zoper sklep o razporeditvi sredstev, s katerim je odločeno o njeni vlogi na javni razpis, lahko posamezna invalidska in humanitarna organizacija v roku 15 dni po prejemu sklepa vloži pritožbo, o kateri odloči nadzorni odbor. Nadzorni odbor o svoji odločitvi izda sklep, ki je dokončen (drugi odstavek 21.b člena Pravilnika).

19. Pritrditi je treba tožeči stranki, da se izpodbijanega akta ne da preizkusiti. Kot izhaja iz četrtega odstavka 14.a člena ZLPLS in 214. člena ZUP, mora biti odločba o razporeditvi sredstev fundacije izdana pisno, vsebovati pa mora pravno podlago, izrek, obrazložitev in pravni pouk. Obrazložitev mora med ostalim vsebovati obrazložen zahtevek stranke in odločilne razloge, ki so bili podlaga za odločitev. Obrazložitev, v kateri so navedeni poglavitni materialno finančni in vsebinski razlogi za sprejeti sklep ter ugotovitve in ocene, ki utemeljujejo odločitev o obravnavani vlogi posamezne invalidske in humanitarne organizacije, pa zahteva tudi 21. člen Pravilnika.

20. Merila za dodelitev sredstev so določena z 9. členom Pravilnika. Kot je zgoraj podrobneje navedeno, so ta zelo določno in obširno opredeljena. Z 11. členom Pravilnika so opredeljene še prednosti pri dodeljevanju sredstev. Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, kako je bila vloga tožeče stranke ocenjena po 9. členu Pravilnika. Izključitev iz naslova učinkovitosti je popolnoma neobrazložena, nejasna in nezadostno argumentirana pa je tudi obrazložitev glede pokritosti. Točka b) 9. člena Pravilnika v 4. točki, ki določa skupna merila, ki se upoštevajo za posebne socialne programe in storitve humanitarnih organizacij opredeljuje v točki 4. pokritost ciljne skupine s programi drugih humanitarnih organizacij. Temu sledi tudi četrti odstavek 9. člena Navodil FIHO, ki govori o zadovoljivi pokritosti programa z drugimi viri, programi ali dostopno profitno dejavnostjo ali se program izvaja kot koncesija. V izpodbijani odločbi je pavšalno navedeno, da je predmetni program „glede na število storitev in primerljive cene storitev drugih organizacij v celoti pokrit z lastnimi sredstvi, ki jih organizacija navaja v vlogi“, pri čemer pa je ta zaključek popolnoma neobrazložen in se ga zaradi tega ne da preizkusiti. Ni namreč razvidno, na katere primerljive cene in katerih drugih organizacij se nanaša, niti ni pojasnjen zaključek, da je „program pokrit z lastnimi sredstvi“, glede na to, da tožeča stranka zasleduje cilj širitev dosedanjega programa.

21. Ker obravnavana odločitev ni obrazložena tako, da bi jo bilo mogoče preizkusiti glede na določila Pravilnika, presoja sodišča ali je takšna odločitev pravilna, ni mogoča. S tem pa je storjena absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

22. K navedenemu sodišče še dodaja, da ni mogoče pritrditi stališču tožene stranke iz odgovora na tožbo, da določnejša obrazložitev ni potrebna, ker gre za takoimenovno drugo javnopravno stvar v smislu 4. člena ZUP. Tudi v tem primeru je treba smiselno uporabiti določila ZUP, to pa pomeni tudi 214. člen ZUP, ki določa, kaj obsega obrazložitev. Pri tem je pri natančnejši opredelitvi, kaj pomeni smiselna uporaba ZUP glede konkretnega vprašanja, izhajati tudi iz določb drugih predpisov, ki urejajo konkretno materijo, v obravnavani zadevi to pomeni 14.a člena ZLPLS in 21. člena Pravilnika, ki nalagata obrazložitev odločbe. Obrazložitev pa vedno pomeni ugotovitve glede dejanskega stanja in razloge (dejanske in pravne narave), ki so podlaga za odločitev. Obrazložitev je smiselna le, kadar je tako konkretna, določna in razumljiva, da jo je mogoče preizkusiti. Pri tem pomanjkljivosti obrazložitve izpodbijane odločitve ni mogoče nadomestiti z navedbami v odgovoru na tožbo.

23. Glede sodne prakse, na katero se sklicuje tožena stranka v odgovoru na tožbo, pa sodišče ugotavlja, da gre za dodelitev sredstev FIHO samo v zadevi U 914/2007. Ostale odločitve se nanašajo na drugačne situacije, kot je obravnavana. Sicer pa je sodišče stališče, da morajo biti tudi odločitve FIHO obrazložene v skladu s citiranimi predpisi in tako, da jih je mogoče preizkusiti, že zavzelo v zadevah II U 203/2012, I U 1565/2014, I U 808/2011, I U 623/2014 in I U 1053/2014.

24. Bistvena kršitev določb postopka je vselej podana v primeru, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jo določa ZUP (tretji odstavek 27. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1), zato je sodišče po 3. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1, izpodbijani sklep odpravilo ter v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo prvostopnemu organu v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo potrebno odpraviti storjeno kršitev pravil upravnega postopka in ponovno odločiti v zadevi z aktom, v katerem bodo obrazložena in utemeljena vsa dejstva, ki so pomembna za odločitev glede na zgoraj navedeno materialnopravno podlago s posebnim poudarkom na merilih za dodelitev sredstev, ki jih določa Pravilnik.

25. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka, ki skupaj z DDV znašajo 420,00 €, ki jih je naložilo v plačilo toženi stranki.

26. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ, Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami, v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

Datum zadnje spremembe:

15.12.2016

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba I U 1809/2015
• UPRS sodba II U 22/2014
• UPRS Sodba I U 2763/2017-28, enako tudi , ,