UPRS sodba II U 489/2015

Jedro

Po določbi petega odstavka 157. člena ZDavP-2 izvršilnega naslova ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o izvršbi. To pomeni, da davčni organ ne sme presojati in ne posegati v vsebino izvršilnega naslova, prav tako ne preverjati postopka izdaje izvršilnega naslova, niti preverjati podatka o njegovi izvršljivosti, saj le preveri ali izvršilni naslov izpolnjuje pogoje iz 143. člena ZDavP-2 in nato na tej podlagi uvede postopek davčne izvršbe.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Ministrstvo za finance, Finančna uprava Republike Slovenije, prvostopenjski organ, je s sklepom o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva, na podlagi plačilnega naloga št. II P 93/2011 z dne 8. 9. 2014, ki ga je izdalo Okrožno sodišče v Mariboru in je postal izvršljiv 3. 1. 2015, odločilo, da je dolžnik dolžan plačati sodno takso v znesku 2.279,20 EUR in stroške izdaje tega sklepa v višini 25,00 EUR. Določen je bil način izvršbe z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima dolžnik na transakcijskem računu pri banki A. d.d.

2. Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika zavrnil in zavrnitev utemeljil s podatkom, so bili v času izdaje izpodbijanega sklepa izpolnjeni vsi pogoji za izvršbo, ker je obstajal veljaven izvršilni naslov, opremljen s potrdilom o izvršljivosti, ki ga lahko pritožnik izpodbija samo pri njegovem izdajatelju, v posebnem postopku in ne v postopku izvršbe. Pritožniku je drugostopenjski organ pojasnil, da je iz spisovne dokumentacije razvidno, da je Višje sodišče v Mariboru v tej zadevi že odločilo s sklepom št. I Cp 1389/2014 z dne 1. 12. 2014, s katerim je zavrnilo pritožbo pritožnika zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru, št. II P 93/2011 z dne 22. 9. 2014, s katerim je Okrožno sodišče v Mariboru zavrglo ugovor pritožnika zoper izvršilni naslov. Glede na vse navedeno je bila odločitev prvostopenjskega organa pravilna in zakonita, ker so bile za začetek davčne izvršbe izpolnjene zadostne procesne predpostavke.

3. Tožnik v tožbi odločitvi oporeka in navaja, da je zaradi neupoštevanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, neupoštevanja Ustave Republike Slovenije in Evropske konvencije o človekovih pravicah, izpodbijana odločba nezakonita in protipravna. Pojasnjuje, da je bila podpisana kreditna pogodba in da so se postopki izvajali v skladu s to pogodbo. Upnik ni nikoli izvedel običajnih postopkov, v katerih bi sporazumno s pogodbenikom rešil njegove težave. Pojasnjuje tudi, da je bil s B. d.d. podpisan posel, ki sodi pod bančne posle, ki jih B. d.d. ne bi smel izvajati. Za ta posel je bilo garantirano z nepremičnino in zato, ker je osnovni posel nezakonit, je nezakonita tudi garancija. Zadeve se obravnavajo pred Okrožnim sodiščem v Mariboru opr. št. II P 93/2011. Trenutno je zadeva v fazi pritožbe, zaradi česar je odločitev nezakonita, ker o pritožbi še ni bilo odločeno. V nadaljevanju se sklicuje na določbe konvencije in v uvodu navedene sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, ki utemeljujejo trditev, da je davčni postopek v nasprotju s pravnim redom EU. V tožbi predlaga razveljavitev in ustavitev celotnega postopka.

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitve upravne odločbe.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po presoji sodišča sta sklep in odločba tožene stranke pravilna in zakonita, izhajata iz podatkov v upravnih spisih ter imata oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicujeta. Upravni organ prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel utemeljene razloge za svojo odločitev, katere je dodatno obrazložil upravni organ druge stopnje. Sodišče je zato v celoti sledilo njuni obrazložitvi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sodišču - v nadaljevanju: ZUS-1). V zvezi s tožnikovimi navedbami pa še dodaja:

7. Davčni organ začne davčno izvršbo z izdajo sklepa o izvršbi na podlagi prvega odstavka 143. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), če obveznost ni plačana v predpisanem roku. Izvršilni naslov za izdajo sklepa o izvršbi za izterjavo drugih denarnih nedavčnih obveznosti je odločba, sklep ali plačilni nalog s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti. V obravnavanem primeru je izvršilni naslov za izdajo sklepa o izvršbi plačilni nalog za plačilo sodne takse Okrožnega sodišča v Mariboru, št. II P 93/2011 z dne 8. 9. 2014, ki je, kot je razvidno iz klavzule (potrdila) izvršljivosti, ki jo je izdal izdajatelj plačilnega naloga, postal izvršljiv dne 3. 1. 2015, tožnik pa obveznosti po tej odločbi, to je plačila sodne takse ni izpolnil. Listine priloženega upravnega spisa izkazujejo tudi, da je bil tožniku pred izdajo izpodbijanega sklepa, na podlagi 146. člena ZDavP-2, dne 19. 3. 2015 izdan Opomin pred izvršbo in da kljub pozivu za plačilo dolgovane obveznosti, v naknadno določnem 8 dnevnem roku, tožnik ni poravnal.

8. Sodišče ugotavlja, da tožnik s tožbo, enako kot v pritožbi zoper prvostopenjski sklep, nasprotuje izpodbijanemu sklepu zato, ker meni, da ta še ni postal izvršljiv. Trditev utemeljuje s podatkom, da je bil zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru številka II P 93/2011, s katerim je bil ugovor tožnika zoper plačilni nalog dne 22. 9. 2014 zavržen, vložena pritožba, o kateri še ni bilo odločeno. Sodišče tožniku, enako kot je to storil drugostopenjski organ, pojasnjuje, da njegova trditev ni utemeljena. O pritožbi zoper prej navedeni sklep je namreč odločalo Višje sodišče v Mariboru, ki je s sklepom številka I Cp 1389/2014, dne 1. 12. 2014 pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep Okrožnega sodišča z dne 22. 9. 2016. Navedeno pomeni, da je plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 8. 9. 2014, postal izvršljiv.

9. Sodišče kot neutemeljene zavrača tudi tožbene ugovore, ki se nanašajo na nastanek tožnikove obveznosti in v celoti soglaša s toženo stranko, da tako zatrjevanje ne more vplivati na pravilnost izpodbijanega sklepa o izvršbi. Po določbi petega odstavka 157. člena ZDavP-2 namreč izvršilnega naslova ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o izvršbi. To pomeni, da davčni organ ne sme presojati in ne posegati v vsebino izvršilnega naslova, prav tako ne preverjati postopka izdaje izvršilnega naslova, niti preverjati podatka o njegovi izvršljivosti, saj le preveri ali izvršilni naslov izpolnjuje pogoje iz 143. člena ZDavP-2 in nato na tej podlagi uvede postopek davčne izvršbe. Prav zato tožnikova zatrjevanja ne morejo biti predmet presoje v postopku davčne izvršbe in ne vplivajo na pravilnost izpodbijanega sklepa o izvršbi in jih lahko tožnik uveljavlja le pri organu, ki je izdal izvršilni naslov.

10. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

Datum zadnje spremembe:

15.12.2016

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba III U 314/2014
• UPRS sodba II U 226/2015
• UPRS sodba I U 1816/2015