UPRS sodba II U 444/2016

Jedro

Tožeča stranka je v osebnem stečaju zaradi prezadolženosti, zaradi česar ne more razpolagati z določenim delom svojega dohodka. To pa tudi upoštevaje 13. člen ZUPJ, pomeni, da niso izkazane okoliščine, ki bi utemeljevale uporabo tretjega odstavka 14. člena ZBPP. Pri ugotavljanju izpolnjevanja materialnega pogoja je zato tožena stranka pravilno upoštevala nezmanjšani mesečni dohodek tako tožeče stranke kot tudi zakonca.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev ugovora zoper odpust obveznosti v zvezi s postopkom osebnega stečaja Okrožnega sodišča na Ptuju, opr. št. St.1625/2016 z utemeljitvijo, da tožeča stranka ne izpolnjuje finančnega pogoja (13. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči, ZBPP). Iz obrazložitve izhaja, da živi tožeča stranka v gospodinjstvu skupaj z ženo in tremi otroci, ki se vsi šolajo in jih je tako tožeča stranka v skladu z zakonskimi določili še vedno dolžna preživljati. Tožeča stranka in njen zakonec sta zaposlena in sta v zadnjih treh mesecih pred mesecem vložitve predmetne prošnje prejela izplačila v povprečnem mesečnem neto znesku 1.689,43 EUR (tožeča stranka) in 1.397,64 EUR (zakonec). Tako lastni mesečni dohodek prosilca in družine v neto znesku znaša 3.083,07 EUR, kar glede na petčlansko družino znaša 617,41 EUR. Glede na to, da je navedeni znesek višji od dvakratnika minimalnega dohodka, ki znaša 577,62 EUR, organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da prosilec materialnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 13. člena ZBPP ne izpolnjuje. Pri tem organ za brezplačno pravno pomoč še navaja, da kreditne obveznosti ter posledično temu voden postopek osebnega stečaja pri ugotavljanju materialnih pogojev, niso določene kot zakonska izjema za priznanje brezplačne pravne pomoči in se zato ne morejo upoštevati.

2. Tožeča stranka z vloženo tožbo izpodbija odločitev organa za brezplačno pravno pomoč, ker dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno in ker v postopku za izdajo tega akta materialni predpis ni bil uporabljen pravilno. Ugovarja, da bi organ za brezplačno pravno pomoč moral pri ugotavljanju izpolnjevanju finančnega pogoja upoštevati tretji odstavek 14. člena ZBPP. Nesporno je namreč, da je tožeča stranka v osebnem stečaju in da njen dohodek, ki zapade v stečajno maso, znaša cca. 600,00 EUR. Zato bi se ji pri izpolnjevanju finančnega pogoja moral upoštevati mesečni dohodek v višini 1.689,43 EUR zmanjšan za 600,00 EUR. Navedeno bi po presoji tožeče stranke pomenilo, da družina tožeče stranke razpolaga z dohodkom v višini cca. 2.000,00 EUR, kar bi posledično pomenilo, da izpolnjuje finančni pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in samo odloči o stvari tako, da prosilčevi prošnji za odobritev brezplačne pravne pomoči ugodi oziroma podrejeno, da izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo upravnemu organu za brezplačno pravno pomoč v ponovni postopek. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavlja materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke (drugi odstavek 13. člena ZBPP).

6. Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagateljev upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP).

7. Ne glede na navedeno, se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine premoženje, s katerim prosilec in njegova družina dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, če prosilec ali druge osebe izkažejo upravičen razlog, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji (tretji odstavek 14. člena ZBPP).

8. Kot izhaja iz podatkov predloženega upravnega spisa je tožeča stranka v postopku osebnega stečaja od 4. 4. 2016 dalje, zato upoštevaje 389. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v stečajno maso sodi tudi plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom osebnega stečaja, razen prejemkov, ki so po tem zakonu izvzeti iz stečajne mase ali spadajo v stečajno maso v omejenem znesku (1. točka prvega odstavka 389. člena). Vendar navedena okoliščina po presoji sodišča ne utemeljuje uporabe tretjega odstavka 14. člena ZBPP, kar v tožbi uveljavlja tožeča stranka.

9. V skladu z 13. členom Zakona o uveljavljanju pravic in javnih sredstev (ZUPJS) se namreč pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev dohodek lahko zmanjša samo za izplačane preživnine in za druge prejemke izplačane na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov in za periodične dohodke, ki jih je oseba nehala prejemati in ni začela prejemati drugih periodičnih dohodkov. Dejstvo je, da je tožeča stranka v osebnem stečaju zaradi prezadolženosti in da zaradi tega ne more razpolagati z določenim delom svojega dohodka. To pa po presoji sodišča, tudi upoštevaje 13. člen ZUPJS, pomeni, da niso izkazane okoliščine, ki bi utemeljevale uporabo tretjega odstavka 14. člena ZBPP. Pri ugotavljanju izpolnjevanja materialnega pogoja je zato tožena stranka pravilno upoštevala nezmanjšani mesečni dohodek tako tožeče stranke kot tudi zakonca. Tudi dohodek zakonca je namreč obremenjen z administrativnimi prepovedmi.

10. Sodišče je zato po ugotovitvi, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Datum zadnje spremembe:

15.12.2016

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba I U 1094/2014
• UPRS sodba I U 1477/2013
• UPRS sodba II U 90/2016