<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS sklep II U 229/2016

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2016:II.U.229.2016
Evidenčna številka:UM0012755
Datum odločbe:23.11.2016
Senat, sodnik posameznik:Vlasta Švagelj Gabrovec (preds.), Violeta Tručl (poroč.), Sonja Kočevar
Področje:UPRAVNI SPOR
Institut:izpostavljenost azbestu - sporazum o višini odškodnine - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe

Jedro

Izpodbijana odločba ima zgolj naravo predloga vsebine sporazuma (prvi odstavek 10. člena ZOPDA) in zato z njo ni bilo odločeno o nobeni tožnikovi pravici, obveznosti oziroma pravni koristi.

Izrek

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Iz izreka izpodbijane odločbe izhaja, da je A.A. upravičen do izplačila odškodnine zaradi poklicne bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu – mezoteliom plevre v znesku 45.978,64 € (1. točka izreka). Republika Slovenija mu izplača na podlagi doseženega sporazuma znesek odškodnine v znesku 27.587,19 € (2. točka izreka), delodajalec B. d.o.o. - v stečaju pa mu na podlagi doseženega sporazuma izplača znesek odškodnine v znesku 18.391,46 € (3. točka izreka). Odločba je bila izdana na podlagi Zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom (v nadaljevanju ZOPDA) na podlagi upravičenčeve vloge in po ugotovitvi, da je le-ta upravičena oseba v skladu z 2. členom tega zakona, vlogi pa je priložil tudi mnenje o verifikaciji poklicne bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu št. 2698/1 z dne 11. 5. 2016. Znesek odškodnine je določen v skladu s 6. členom Pravilnika o pogojih za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu in merilih za določitev višine odškodnine.

2. Tožeča stranka se s takšno odločitvijo ne strinja, zato vlaga tožbo v upravnem sporu. Navaja, da s A.A. ni dosegla nobenega sporazuma, ki bi bil podlaga za izplačilo odškodnine. Za to tudi ni nobenih zakonskih možnosti, saj je tožeča stranka družba v stečaju, ki teče že vrsto let. Iz tega razloga tožeči stranki dodatnih obveznosti ni mogoče naložiti. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi, priglaša pa tudi stroške tega upravnega spora.

3. Tožena stranka se v odgovoru na tožbo predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

4. Tožba ni dovoljena.

5. Po prvem odstavku 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je sodišče dolžno opraviti predhodni preizkus tožbe in ugotoviti, ali so izpolnjene procesne predpostavke za njeno vsebinsko obravnavanje, med drugim tudi ali je akt, ki se izpodbija v upravnem sporu, lahko predmet upravnega spora. Po določbi prvega odstavka 2. člena ZUS-1 je sodno varstvo v upravnem sporu zagotovljeno le zoper tiste dokončne upravne akte, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Upravni akt po tem zakonu je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). Navedeno pomeni, da v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsakega upravnega akta, ampak le tistega, ki tudi po materialnem kriteriju vsebuje vsebinsko – meritorno odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. Po presoji sodišča z izpodbijano odločbo, izdano na podlagi ZOPDA, ni bilo odločeno o nobeni pravici, obveznosti oziroma pravni koristi tožnika.

6. Namen ZOPDA je omogočiti upravičencem, da dosežejo odškodovanje zaradi okvare zdravja, nastale kot posledica izpostavljenosti azbestu, s plačilom pavšalnega zneska (1. in 6. člen ZOPDA), ki ni nujno enak znesku polne odškodnine po načelih Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Pripadajoči znesek ugotovi komisija v poenostavljenem postopku (odloči na podlagi mnenja interdisciplinarne komisije, ki ga predloži upravičenec), kar omogoča, da upravičenec do plačila pride v krajšem času. Po končanem postopku pred medresorsko komisijo, medresorska komisija pisno predlaga delodajalcu in upravičencu oziroma njegovim dedičem sklenitev sporazuma o odškodnini (prvi odstavek 10. člena ZOPDA). Gre za postopek sporazumevanja o odškodnini, ki se izplača na podlagi podpisanega sporazuma med zavezancem in upravičencem. Republika Slovenija izplača odškodnino v višini 60 %, sporazum je dosežen, ko ga podpiše upravičenec (drugi odstavek 10. člen ZOPDA), delodajalec pa v višini 40 %, sporazum pa je dosežen, ko ga podpišeta tako delodajalec kot upravičenec (tretji odstavek 10. člena ZOPDA). Osmi odstavek 10. člena ZOPDA jasno določa, da je izvršilni naslov zgolj sporazum o odškodnini, in ne morebiti odločba komisije. To izhaja tudi iz izreka izpodbijane odločbe, ki določa izplačilo odškodnine na podlagi doseženega sporazuma in ne na podlagi odločbe. Navedeno pomeni, da je zavezanec zavezan plačati in upravičenec upravičen terjati odškodnino po ZOPDA šele na podlagi sklenjenega sporazuma in ne na podlagi odločbe komisije.

7. K zgoraj navedenemu sodišče še dodaja, da kadar delodajalec, pri katerem je bil upravičenec zaposlen, oziroma pravni naslednik delodajalca več ne obstaja, ali če bi plačilo njegovega dela odškodnine resno ogrozilo njegov obstoj oziroma bistveno otežilo njegovo poslovanje, lahko medresorska komisija odloči, da Republika Slovenija krije večji del odškodnine, kot je določeno v tretjem odstavku 10. člena (ZOPDA), merila in kriterije za znižanje deleža odškodnine pa določi vlada (četrti odstavek 10. člena ZOPDA). Tudi v tem primeru je izvršilni naslov sporazum o odškodnini (peti odstavek 10. člena ZOPDA).

8. Izpodbijana odločba ima torej za tožnika zgolj naravo predloga vsebine sporazuma (prvi odstavek 10. člena ZOPDA) in zato z njo ni bilo odločeno o nobeni njegovi pravici, obveznosti oziroma pravni koristi. Enako stališče je Upravno sodišče zavzelo tudi v zadevah III U 93/2014, II U 236/2014 in II U 431/2014.

9. Ker akt, ki se izpodbija s tožbo, ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v zvezi z drugim in tretjim odstavkom tega člena tožbo zavrglo.

10. Glede zahtevanih stroškov je sodišče odločilo v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, po katerem, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Po obrazloženem je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka tega sklepa.


Zveza:

ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4. ZOPDA člen 10.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
15.12.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDAwNzI0