UPRS sodba II U 233/2015

Jedro

Razlogi za upravičen odstop od izpolnjevanja zahtev odločbe o pravici do sredstev, navedeni v Programu razvoja podeželja RS za obdobje 2014 do 2020, se v obravnavani zadevi ne morejo upoštevati, saj je bila relevantna pravna podlaga za odločanje v obravnavani zadevi Uredba PRP, ki pa v četrtem odstavku 122. člena med razlogi za upravičen odstop od izpolnjevanja zahtev iz odločbe o pravici do sredstev zaradi višje sile ali izrednih okoliščin odpovedi zakupne pogodbe ne navaja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. S prvo izpodbijano odločbo je Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja (Agencija) odločila, da mora tožeča stranka vrniti sredstva, ki jih je prejela na podlagi odločbe Agencije o pravici do sredstev št. 33110-2060/2011/4 z dne 23. 4. 2014, v višini 23.412,42 EUR. Svojo odločitev utemeljuje na ugotovitvi, da so bila tožeči stranki na podlagi odločbe o pravici do sredstev, iz ukrepa 121, posodabljanje kmetijskih gospodarstev, ki so bila razpisana na podlagi Javnega razpisa za Ukrep 121 posodabljanje kmetijskih gospodarstev (Javni razpis), dne 25. 1. 2013 izplačana sredstva v višini 234.124,24 EUR. Agencija je v postopku ugotovila, da je tožeča stranka ob oddaji zbirne vloge za leto 2014 zmanjšala obseg kmetijskih zemljišč za več kot 10 % glede na zadnjo oddano zbirno vlogo pred oddajo vloge na javni razpis. Pri zadnji oddani zbirni vlogi (zbirna vloga 2011) pred oddajo vloge na javni razpis je prijavila 13,92 ha kmetijskih zemljišč, pri zbirni vlogi za leto 2014 pa je prijavila 11,96 ha kmetijskih zemljišč. Iz registra kmetijskih gospodarstev na dan 24. 9. 2014 je razvidno, da ima tožeča stranka 12,06 ha kmetijskih zemljišč in da je do zmanjšanja prišlo zaradi gradnje in ureditve okolice hleva za rejo piščancev brojlerjev ter odpovedi pogodbe o najemu kmetijskih zemljišč. Upravni organ je na podlagi navedenega ugotovil, da je tožeča stranka neupravičeno zmanjšala obseg kmetijskih zemljišč za 13,39 %, zato je zahtevala vračilo 10 % izplačanih sredstev v višini 23.412,42 EUR. Kot pravno podlago za svojo odločitev je navedla 122. člen Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za odboje 2007 do 2013 v letih 2011 do 2013 (Uredba PRP), ki v sedmem odstavku 122. člena določa, da se za neizpolnitev obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev uporabi drugi odstavek 127. č člena Uredbe PRP, ki določa, da če javni razpis na podlagi drugega odstavka 24. člena te uredbe določa, da mora končni prejemnik ohranjati obseg kmetijskih zemljišč in zmanjša obseg kmetijskih zemljišč za več kot 10 % glede na zbirno vlogo, ki je bila podlaga za dodelitev sredstev iz naslova tega ukrepa, mora v proračun Republike Slovenije vrniti delež izplačanih sredstev v skladu s 57. členom Zakona o kmetijstvu (ZKme-1) in sicer mora za zmanjšanje obsega od 10,01% do vključno 20 % vrniti 10 % izplačanih sredstev.

2. Navedeno odločitev je potrdila tudi tožena stranka in zavrnila tudi pritožbene ugovore, da je do zmanjšanja obsega zemljišča prišlo zaradi višje sile in da zaradi tega že izplačanih sredstev ne bi bilo potrebno vrniti. Tožena stranka navaja, da kot višja sila v Uredbi PRP šteje zlasti smrt upravičenca, dolgotrajna nezmožnost upravičenca za delo, naravna nesreča, ki resno prizadene kmetijsko gospodarstvo, razlastitev velikega dela kmetijskega gospodarstva, uničenje hlevov na kmetijskem gospodarstvu zaradi nesreče, kužna živalska bolezen in bolezni oz. škodljivci v trajnem nasadu, zaradi katerih je treba ta trajni nasad uničiti (četrti odstavek 122. člena Uredbe PRP). Navaja, da je sklicevanje tožeča stranke na uveljavljanje višje sile v konkretnem postopku brezpredmetno, in da nenadna in nenapovedana odpoved zakupnega razmerja ni opredeljena v Uredbi PRP kot višja sila.

3. Z drugo izpodbijano odločbo je prvostopni organ odločil, da mora tožeča stranka vrniti sredstva, ki jih je prejela na podlagi odločbe Agencije o pravici do sredstev št. 33114-195/2011/8 z dne 4. 10. 2011, ki so ji bila izplačana dne 11. 11. 2011 v višini 27.000,00 EUR, v višini 2.700,00 EUR. V obrazložitvi ugotavlja, da je tožeča stranka ob oddaji zbirne vloge za leto 2014 zmanjšala obseg kmetijskih površin v uporabi za več kot 10 % in da je navedla, da je do zmanjšanja prišlo zaradi gradnje in ureditve okolice hleva za rejo piščancev brojlerjev ter odpovedi pogodbe o najemu kmetijskih zemljišč. Glede na to, da je na podlagi sedmega odstavka 122. člena Uredbe PRP določeno, da se za neizpolnitev obveznosti odločbe o pravici do sredstev uporabi peti odstavek 127.b člena Uredbe PRP, ki določa, da če končni prejemnik sredstev ob oddaji zbirne vloge krši določbo 1. točke pod c) tretjega odstavka 13. člena te uredbe in zmanjša obseg kmetijskih zemljišč za več, kakor 10 % glede na zbirno vlogo, ki je bila podlaga za dodelitev sredstev iz naslova tega ukrepa, mora v proračun Republike Slovenije vrniti delež izplačanih sredstev v skladu s 57. členom Zakona o kmetijstvu (ZKme-1) in sicer mora ob prvi ugotovljeni kršitvi za zmanjšanje obsega med 10,01 % do vključno 20,00 % vrniti 10 % izplačanih sredstev. Agencija je ugotovila, da ima stranka v uporabi 12,0563 ha kmetijskih zemljišč in da je pri zadnji oddani zbirni vlogi (zbirna vloga 2011) pred oddajo vloge na javni razpis prijavila 14,0288 ha površin, pri zbirni vlogi za leto 2014 pa je prijavila 12,0557 ha površin. Upravni organ ugotavlja, da je tožeča stranka neupravičeno zmanjšala obseg kmetijskih površin v uporabi za 14,06 % zato je skladno z Uredbo PRP dolžna vrniti 10 % izplačanih sredstev v višini 2.700,00 EUR.

4. Navedeno odločitev je v pritožbenem postopku potrdila tudi tožena stranka in kot brezpredmetne in nerelevantne zavrnila pritožbene ugovore, da naj bi šlo v primeru zmanjšanja kmetijskih površin za višjo silo. Citira določbe četrtega odstavka 122. člena Uredbe PRP, ki določa, kaj šteje kot višja sila in zaključuje, da nenadna in nenapovedana odpoved zakupnega razmerja ni opredeljena kot višja sila.

5. Tožeča stranka s tožbo izpodbija obe citirani odločbi in ponavlja pritožbene ugovore, da bi se morala nenadna in nenapovedana odpoved zakupnega razmerja upoštevati kot višja sila. Poudarja, da je kljub spremenjeni površini, ki je obstajala zgolj krajše časovno obdobje, v celoti izpolnjevala zastavljene cilje iz poslovnih načrtov in hkrati obveznosti, ki so ji bile naložene z Javnim razpisom. Na kmetijskem gospodarstvu je bila izvedena obsežna investicija, ki ima zaradi sofinanciranja na podlagi javnega razpisa tudi številne obveznosti, ki jih je potrebno izvrševati. Ne glede na vsa prizadevanja pa na določena dejstva ni mogla vplivati, zato taka dejstva ne bi smela imeti posledic take narave. Zgolj naključje je, da je odpoved zakupnega razmerja sovpadala s terminom za oddajo zbirne vloge za leto 2014, saj je tožeča stranka v najkrajšem možnem času sama poskrbela nadomestna zemljišča. Ker na odločitev zakupodajalca ni imela nobenega vpliva, nastalo situacijo pa je takoj, ko je bilo mogoče razrešila in se z lastniki kmetijskih zemljišč dogovorila za nova zakupna razmerja, kar v posledici pomeni, da ima sedaj več kmetijskih zemljišč, kot pa jih je imela ob kandidaturi na razpisih za ukrep 112 in 121, predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijani odločbi odpravi.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene in se sklicuje na obrazložitev izpodbijanih odločb. Razlogi za upravičen odstop od izpolnjevanja zahtev odločbe o pravici do sredstev so jasno taksativno našteti v četrtem odstavku 122. člena Uredbe PRP, ostali razlogi nosilca kmetijskih gospodarstev za odstop pa niso dovoljeni. Tako tudi odstop od obveznosti zaradi prekinitve zakupne pogodbe s predpisi ni predviden in ni dovoljen. Sicer pa se je tožeča stranka z vstopom v ukrepe zavezala, da bo zagotovila trajanje zakupnih razmerij za ves čas trajanja obveznosti (pet let). Zakupna pogodba je obligacijska pogodba med dvema enakovrednima pogodbenima strankama, ki mora biti sklenjena v skladu z določili obligacijskega zakonika. Pravice in obveznosti strank pri zakupni pogodbi so urejene in se rešujejo v skladu z določbami OZ. V kolikor pride do predčasne prekinitve zakupne pogodbe, gre za obligacijsko razmerje med pogodbenima strankama, ki ga stranki rešujeta v civilnem postopku in ne v upravnem postopku. V primeru odpovedi zakupnega razmerja gre tako za spremembo obsega kmetijskih zemljišč kot posledice obligacijskega razmerja med tožečo stranko in tretjo osebo in ne za višjo silo. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Predmet spora v obravnavani zadevi sta odločitvi upravnega organa prve stopnje, s katerima je bilo tožeči stranki naloženo vračilo sredstev, ki jih je prejela na podlagi ukrepa 121 - posodabljanje kmetijskih gospodarstev in ukrepa 112 - pomoč mladim prevzemnikom kmetij na podlagi Uredbe PRP in Javnega razpisa zaradi ugotovljenega zmanjšanja skupnega obsega kmetijskih zemljišč v uporabi glede na stanje ob oddaji zadnje zbirne vloge pred oddajo vloge na javni razpis.

9. V zadevi med strankama ni sporno, da so bila sredstva na podlagi Ukrepa 121 izplačana v višini 234.124,24 EUR ter na podlagi ukrepa 112 v višini 27.000,00 EUR. Sporna tudi ni okoliščina, da je tožeča stranka pri zadnji oddaji zbirne vloge pred oddajo vlog na javni razpis prijavila 13,92 ha kmetijskih zemljišč za ukrep 121, pri zbirni vlogi za leto 2014 pa je prijavila 11,96 ha kmetijskih zemljišč in da je po zbirni vlogi pred oddajo vloge na javni razpis za ukrep 112 prijavila 14,0288 ha površin, pri zbirni vlogi za leto 2014 pa je prijavila 12,0557 ha površin. Sporno pa je po presoji tožeče stranke dejstvo, da tožena stranka razloga, zaradi katerih je prišlo do zmanjšanja kmetijskih površin (odpoved zakupne pogodbe) ni upoštevala kot višjo silo temveč je zmanjšanje kmetijskih površin štela kot neizpolnjevanje obveznosti, ki izhaja iz Uredbe PRP, da bo še najmanj pet let po datumu izdaje odločbe o pravici do sredstev ohranila ali povečala obseg kmetijskih zemljišč v uporabi, najmanj v obsegu, kot je ga imela ob vstopu v ta ukrep (1. točka pod c) tretjega odstavka 13. člena Uredba PRP za ukrep 112 oz. 24. člen Uredbe PRP v zvezi z 8. točki poglavja V/5 Javnega razpisa za ukrep 121).

10. Tudi po presoji sodišča je tožena stranka pravilno štela, da pri odpovedi zakupne pogodbe ne gre za višjo silo, pač pa za neizpolnjevanje obveznosti določene z Uredbo PRP oz. Javnim razpisom. Sankcije za neizpolnjevanje obveznosti so določene v poglavju XXVI.a Uredbe PRP, ki v točki a) petega odstavka 127 b člena (za ukrep 112) in v točki a) drugega odstavku 127. č člena (za ukrep 121) določa sankcijo za neizpolnjevanje obveznosti v primeru zmanjšanja obsega med 10,01 % do vključno 20 % v višini 10 % izplačanih sredstev. Glede na nesporno ugotovljeno dejstvo, da se je obseg površin v uporabi tako pri ukrepu 121 kot pri ukrepu 112 zmanjšal med 10 % do vključno 20 % je upravni organ tožeči stranki utemeljeno naložil vračilo izplačanih sredstev v skupni višini 26.112,42 EUR (23.412,42 EUR po ukrepu 121 in 2.700,00 EUR na podlagi ukrepa 112). Zato sodišče zavrača tožbeni ugovor, da tožeči stranki v obravnavanem primeru ne bi bilo treba vrniti v izpodbijanih odločbah določenih sredstev, ker naj bi šlo za primer višje sile ali izrednih okoliščin. Kot pravilno navaja tožena stranka v izpodbijanih odločbah, so razlogi za upravičen odstop od izpolnjevanja zahtev odločbe o pravici do sredstev zaradi višje sile ali izrednih okoliščin taksativno našteti v četrtem odstavku 122. člena Uredbe PRP. In med temi razlogi odpoved zakupne pogodbe ni navedena kot primer višje sile. Zato sodišče soglaša z utemeljitvijo tožene stranke, da je tožeča stranka neupravičeno zmanjšala obseg kmetijskih zemljišč in v zvezi s tem sledi utemeljitvi, ki jo je podala v izpodbijanih odločbah ter se nanjo sklicuje v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

11. Glede na navedeno zato tožeča stranka ne more biti uspešna s tožbenimi ugovori, da na odločitev zakupodajalca ni imela nobenega vpliva in da je takoj, ko je bilo možno sklenila in dogovorila nova zakupna razmerja tako da ima sedaj več kmetijskih površin oz. zemljišč kot je jih je imela ob kandidaturi na razpis za ukrepa 112 in 121. Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor, da bi se morala odpoved zakupne pogodbe upoštevati kot višja sila, ker naj bi bilo tako predvideno v novem programskem obdobju, in nanj je je pravilno odgovorila že tožena stranka v izpodbijani odločbi. Razlogi za upravičen odstop od izpolnjevanja zahtev odločbe o pravici do sredstev navedeni v Programu razvoja podeželja RS za obdobje 2014 do 2020 se v obravnavani zadevi ne morejo upoštevati, saj je bila relevantna pravna podlaga za odločanje v obravnavani zadevi Uredba PRP, ki pa v četrtem odstavku 122. člena, med razlogi za upravičen odstop od izpolnjevanja zahtev iz odločbe o pravici do sredstev zaradi višje sile ali izrednih okoliščin, odpovedi zakupne pogodbe ne navaja.

12. Sodišče je zato po ugotovitvi, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Datum zadnje spremembe:

15.12.2016

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba II U 506/2014
• UPRS sodba II U 468/2014
• UPRS sodba II U 75/2016