<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS sodba U 895/2003

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2004:U.895.2003
Evidenčna številka:UL01163
Datum odločbe:25.05.2004
Področje:DENACIONALIZACIJA
Institut:obnova postopka - izredna pravna sredstva

Jedro

ZDen-B v 23. členu določa izredno pravno sredstvo – obnovo postopka, katere uporabo je potrebno ozko razlagati. Odločba o državljanstvu bivšega lastnika ni predmet izpodbijanja v denacionalizacijskem postopku, zato ugovorov, ki bi bili dopuščeni po 4. točki 1. odstavka 23. člena ZDen-B, z uporabo analogije ni možno dopustiti.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. … z dne 27. 1. 2003 se odpravi, ter zadeva vrne toženi stranki v nov postopek.

Obrazložitev

:

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ugodila pritožbi Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in odpravila delno odločbo Upravne enote A, št. … z dne 10. 4. 2000 in sklep istega organa, št. … z dne 12. 4. 2000 in zadevo vrnila prvostopnemu organu v ponoven postopek in odločanje v smislu pripomb, navedenih v obrazložitvi odločbe. Prvostopni organ je s citirano odločbo odločil, da so zavezanci dolžni upravičencema AA in BB izročiti nepremičnine (1. točka); in sicer Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS kot lastnik in Gozdno gospodarstvo B kot pravni naslednik zemljiškoknjižnega imetnika pravice uporabe AAA d.d. v last in posest upravičencema vsakemu do ½ v odločbi navedene nepremične, vpisane pri zk. vl. št. 13 k.o. C (2. točka); Občina D kot pravna naslednica Sklada je dolžna upravičencema v last in posest vsakemu do ½ izročiti v odločbi navedene nepremičnine, vpisane pri zk. vl. št. 566 k.o. E (3. točka); v korist upravičencev, za vsakega do ½, se vzpostavi solastninska pravica na nepremičninah v kompleksu kmetijskih zemljišč, zdaj pripisanih pri vl. št. 11 F v lasti Republike Slovenije (4. točka); rok za izročitev nepremičnin parc. št. 81, 82, 42 in 725 k.o. C in 848/3 in 849/1 k.o. E in posest je ob pravnomočnosti odločbe (5. točka); druge v last po pravnomočnosti odločbe, v posest pa 7. 12. 2001, do tedaj pa ostanejo v posesti CC (6. točka); premoženje umrlega upravičenca se da v začasno upravljanje skrbniku za poseben primer DD (7. točka); o drugih zahtevkih upravičenke bo odločeno s posebno odločbo (8. točka); stroški postopka niso zaznamovani (9. točka). S sklepom je prvostopni organ na podlagi 219. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP/86) spremenil 4. točko izreka odločbe tako, da je za parc. št. 41 k.o. C določil, da je v lasti Republike Slovenije in v uporabi podjetja BBB. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da v obravnavani zadevi uporaba izrednega pravnega sredstva po 4. točki 23. člena ZDen-B sicer ni možna, vendar če je po tej določbi strankam denacionalizacijskega postopka zaradi verjetno izkazane nepravilne ugotovitve državljanstva upravičenca omogočeno, da preko obnove dosežejo ponovno ugotavljanje državljanstva, je dopustno tak ugovor uveljavljati tudi v rednem denacionalizacijskem postopku. Uveljavljano nepravilnost pri izdaji ugotovitvene odločbe o državljanstvu je zato ob upoštevanju navedenega pravnega stališča potrebno upoštevati kot utemeljen ugovor v smislu nepopolno in zmotno ugotovljenih pravno pomembnih dejstev (2. točka 237. člena v zvezi z 8. členom Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju: ZUP). Po določbi 2. odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu (v nadaljevanju: ZDrž) namreč niso bili državljani FLRJ osebe nemške narodnosti, ki so ob uveljavitvi tega zakona živeli v tujini in so se med vojno ali pred njo s svojim nelojalnim ravnanjem proti narodnim in državnim koristim FLRJ pregrešili zoper svoje državljanske dolžnosti. Ta pogoj pa se po 3. odstavku 63. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju: ZDen) ne ugotavlja, temveč obstaja domneva, da razlog nelojalnega ravnanja vselej obstaja, če je oseba nemške narodnosti ob uveljavitvi ZDrž živela v tujini. Ker iz podatkov spisa izhaja, da naj bi bila upravičenca po poreklu in opredelitvi osebi nemške narodnosti in nasprotnika narodno osvobodilnega gibanja in sta ob uveljavitvi ZDrž živela v tujini, je torej dvom v pravilnost odločitve v denacionalizacijskem postopku in s tem v pravilnost ugotovljenih pravno pomembnih dejstev, utemeljen. V ponovnem postopku bo moral prvostopni organ ponovno zahtevati ugotavljanje državljanstva za denacionalizacijska upravičenca, o katerem pa kot o predhodnem vprašanju v postopku denacionalizacije po 3. odstavku 63. člena ZDen lahko odloča le organ za notranje zadeve.

Tožeča stranka v tožbi izpodbija odločbo tožene stranke, ker je brez podlage v zakonu. Zakonodajalec je v 4. točki 23. člena ZDen-B uvedel začasno izredno pravno sredstvo z omejenim trajanjem. Ker pa navedeno začasno izredno pravno sredstvo ne velja več, je potrebno v postopku na temelju 2. odstavka 6. člena ZDen uporabljati razloge in pravna sredstva, ki jih določa in omogoča ZUP. Vprašanje državljanstva je samostojna pravna celota o kateri organ, ki vodi postopek denacionalizacije, ne more odločati. Odločbi o državljanstvu za BB in AA sta postali dokončni in pravnomočni. Upravni organ je na ti odločitvi vezan in ju je dolžan upoštevati. Predlaga odpravo odločbe tožene stranke.

Nadomestna zastopnica javnega interesa je udeležbo v postopku priglasila.

Stranka z interesom v tem postopku Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov po svojem pooblaščencu Državnemu pravobranilstvu RS, Oddelek v Mariboru, na tožbo ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

Tožena stranka je izpodbijano odločbo izdala v izvrševanju pravnomočne sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelek v Mariboru, opr. št. U 165/2001 z dne 12. 11. 2002, po izdaji te sodbe pa je sodišče spremenilo prakso glede smiselne uporabe določbe 4. točke 23. člena ZDen-B v odprtih denacionalizacijskih postopkih oziroma vezanosti organa na pravnomočno odločbo o državljanstvu pri odločanju v denacionalizacijskem postopku.

ZDen-B v 23. členu določa izredno pravno sredstvo, posebno obnovo postopka, ki ne glede na roke in razloge, določene z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, omogoča začeti postopek obnove zoper pravnomočno odločbo, izdano v postopku denacionalizacije, zoper katero ni več možno vložiti izrednih pravnih sredstev po ZUP/86, v roku 6 mesecev po uveljavitvi ZDen-B, med drugim tudi v primeru, če je bila nepravilno izdana pozitivna ugotovitvena odločba o državljanstvu (4. točka 1. odstavka 23. člena ZDen-B). Določba pomeni, da je ZDen-B v 23. členu uredil posebno podlago za obnovo postopka denacionalizacije. Iz zakonodajnega gradiva je razvidno, da je zakonodajalec menil, da so posebni obnovitveni razlogi potrebni zato, ker so bile v nekaterih denacionalizacijskih postopkih zakrivljene take kršitve materialnega zakona, ki imajo za posledico oškodovanje družbenega premoženja. Odprava takih nepravilnih odločb tudi po mnenju Ustavnega sodišča RS narekuje nujna javna potreba, saj bi dokončna uveljavitev odločb, ki vsebujejo grobe nezakonitosti, pomenila prevlado zasebnih interesov nad javnim.

Izpodbijana odločba pravilno ugotavlja, da uporaba citiranega izrednega pravnega sredstva v obravnavani zadevi ni možna, saj gre za odprt denacionalizacijski postopek. Ni pa pravilna njena argumentacija o širši uporabi določbe 4. točke 1. odstavka 23. člena ZDen-B, v okviru rednega denacionalizacijskega postopka. Gramatikalna in teleološka razlaga določbe 4. točke 1. odstavka 23. člena ZDen-B ne dajeta podlage za v odločbi tožene stranke navedeno analogno uporabo, saj je v nasprotju tako z ostalimi določbami ZDen, kot ZUP/86. Po določbi 3. odstavka 63. člena ZDen in določbi 144. člena ZUP/86 in naslednjih, je dolžan upravni organ postopek denacionalizacije prekiniti, če upravičenec ni vpisan v evidenco o državljanstvu, do rešitve predhodnega vprašanja – izdaje dokončne ugotovitvene odločbe o državljanstvu. Stranke v postopku ugotavljanja državljanstva kot predhodnega vprašanja v postopku denacionalizacije so upravičenec in njegovi pravni nasledniki (6. odstavek 60. člena ZDen). Sodna praksa je vezanost upravnega organa na ugotovitveno odločbo razširila na trenutek pravnomočnosti odločbe o državljanstvu. Pravnomočna odločba o državljanstvu bivšega lastnika je del dejanskega stanja v postopku denacionalizacije in je organ prve stopnje na pravnomočno odločbo o državljanstvu upravičenca, torej o rešenem predhodnem vprašanju, vezan. Sklad kot zavezana stranka v tekočem denacionalizacijskem postopku ter tudi ne v pritožbi ne more uspešno uveljaviti ugovorov, ki se nanašajo na pravilno ugotovljeno dejansko stanje in uporabo materialnega prava v pravnomočni odločbi o državljanstvu. Navedenega ne spreminja dejstvo, da je uveljavljanje teh ugovorov pri obnovi po 4. točki 1. odstavka 23. člena ZDen-B tej isti stranki – Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, dopuščeno. Predvsem pa ne more biti njegovo zatrjevanje povod za reagiranje denacionalizacijskega organa pri organu za notranje zadeve, ker v določbi 4. točke 1. odstavka 23. člena ZDen-B in ostalih ni podlage. Navedeno stališče temelji na inštitutu pravnomočnosti in na načelu prirejenosti upravnih organov. Organ je vezan na pravnomočno rešitev predhodnega vprašanja pri pristojnem organu. Odločba o državljanstvu bivšega lastnika ni predmet izpodbijanja v denacionalizacijskem postopku, zato ugovorov, ki bi bili dopuščeni po 4. točki 1. odstavka 23. člena ZDen-B, z uporabo analogije ni možno dopustiti. Tožeča stranka ima tudi po mnenju sodišča prav, da je zakonodajalec v 4. točki 23. člena ZDen-B uvedel začasno izredno pravno sredstvo, katerega uporabo je potrebno ozko razlagati. Utemeljeno tudi navaja, da je prvostopni organ pravilno upošteval pozitivni odločbi o državljanstvu za bivša lastnika BB in AA in na njuni podlagi odločil o denacionalizacijskem zahtevku, saj je na odločitev organa za notranje zadeve vezan. Tožena stranka naj v ponovljenem postopku pri odločanju o pritožbi Sklada upošteva pravno mnenje sodišča in o zadevi ponovno odloči.

Ker je tožena stranka v izpodbijani odločbi bistveno kršila pravila postopka, je njena odločba nezakonita. Sodišče jo je na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) odpravilo ter zadevo v smislu 2. in 3. odstavka istega člena vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.


Zveza:

ZDen-B člen 23, 23/1, 23/1-4.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
21.03.2013

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDUyNjI0