sodba IV U 204/2010

Jedro

Razlog za priznanje preživnine tožniku in s tem za razumnost vložitve tožbe za plačilo preživnine je redno šolanje tožnika v smislu rednega izpolnjevanja šolskih obveznosti, ki mu bo omogočilo, da dokonča šolanje in se usposobi za opravljanje poklica. Neurejene družinske razmere niso zakonski razlog za priznanje preživnine po polnoletnosti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se prošnja prosilca A.A. (tožnika v tem sporu) za odobritev brezplačne pravne pomoči (dalje bpp) zavrne kot neutemeljena. Tožena stranka v razlogih navaja, da je prosilec dne 15. 9. 2010 vložil prošnjo za dodelitev bpp zaradi določitve preživnine. Navaja, da mora v skladu z določili člena 11. do 24. ZBPP prosilec za bpp, le-te kumulativno izkazati, to je dva pogoja in sicer finančno materialni pogoj oziroma tako imenovani subjektivni pogoj, katerega sodišče presoja na podlagi listinskih dokazil o finančnem in materialnem stanju in objektivni kriterij v skladu z določilom 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, številka 23/2008, čistopis, dalje ZBPP). Prosilec vlaga prošnjo za dodelitev bpp zaradi določitve preživnine v okviru postopka ugotavljanja očetovstva, ki je pred Okrožnim sodiščem v Celju pod številko P 620/2010. Prosilec navaja, da je srednjo šolo zaključil v letu 2006. Študijsko leto 2006/2007 se ni vpisal na fakulteto, saj je raje delal. Študijsko leto 2007/2008 je bil vpisan na Fakulteto B., obiskoval jo je, kolikor dolgo je lahko, sredi decembra pa ni več zmogel in je samo delal preko študentskega servisa. Študijsko leto 2008/2009 je bil prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje kot aktivni iskalec zaposlitve. Prosilec pa še navaja, da bo v študijskem letu 2010/2011 vpisan na izredni študij in bo delal preko študentskega servisa. Prošnji je priložil le potrdilo o vpisu za šolsko leto 2007/2008. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v 131.c členu določa, da se lahko preživnina zahteva od trenutka, ko je bila vložena tožba na preživnino. 123. člen tega zakona določa, da so starši dolžni preživljati svojega otroka tudi po polnoletnosti, in sicer največ do dopolnjenega 26. leta starosti, seveda če se otrok redno šola oziroma, če je vpisan na izredni študij. Iz sodne prakse izhaja, da pojem „redno šolanje“ predstavlja pravni standard, nedoločen pravni pojem, katerega vsebino je treba v vsakem konkretnem primeru zapolniti. Ni odločilen formalno – pravni status tistega, ki se izobražuje v šolskem sistemu, temveč redno izpolnjevanje šolskih obveznosti (primer VS07515). Kot pa izhaja iz predmetne prošnje, je prosilec, ki je star 23 let, srednjo šolo zaključil v letu 2006, naslednje šolsko leto pa se ni vpisal naprej na fakulteto. Prosilec je prošnji priložil le potrdilo o vpisu za šolsko leto 2007/2008, v katerem pa sploh ni redno opravljal svojih obveznosti, kot to tudi sam navaja, saj je od decembra dalje samo delal preko študentskega servisa. Od takrat dalje pa je bil prosilec prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje kot aktivni iskalec zaposlitve. Tudi iz odločbe CSD Žalec z dne 1. 4. 2010, kjer je bila prosilcu odobrena denarna socialna pomoč izhaja, da je prosilec kot iskalec zaposlitve prijavljen na Uradu za delo Žalec. Prosilec pa še pavšalno, brez dokazil navaja, da bo v študijskem letu 2010/2011 vpisan na izredni študij in bo delal preko študentskega servisa. Po navedenem je tako Organ za Bpp mnenja, da prosilec ni zadostil zakonskemu pogoju rednega šolanja, ki pomeni, kot navedeno, redno izpolnjevanje šolskih obveznosti in tako ne obstaja verjeten izgled za uspeh v postopku določitve preživnine. Tako prosilec ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev bpp. Glede na takšen zaključek, Organ za BPP v nadaljevanju ni presojal, ali prosilec izpolnjuje tudi subjektivni kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki mora biti podan kumulativno.

Tožnik v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja svoje težke razmere od končanja srednje šole leta 2006 dalje s poklicno maturo. Družinske razmere in socialni status so ga prisilili, da je študijsko leto 2006/2007 samo delal in živel v najemni sobi v Ljubljani, ni mogel prihraniti denarja za šolanje, stroške najemnine, stroške vode, elektrike in podobno, hrane, stroške mestnega prevoza, vse to zahteva celotno plačo, ki jo je imel od 600 do 700 EUR. Kasneje si je poiskal delo v kavarni, kjer je imel malo boljšo plačo, a žal enako ni v treh mesecih prihranil dovolj, da bi v študijskem letu normalno pričel s šolanjem na Fakulteti B. Šolanje pa je začel v letu 2007/2008. Fakulteto je redno obiskoval, predavanja, vaje, seminarje, vse to pa terja fizično prisotnost od 7. do 17. ure z manjšimi premori. Ni zmogel delati preko tedna, še samo ob sobotah in nedeljah. To pa ni bilo dovolj za preživetje, zato si je uredil kredit na podlagi študentskega dela v višini 5.500 EUR. Pokril je nekaj dolgov, del denarja pa je z materjo vložil za drugega posojilodajalca, saj bi pri njemu s pologom 600 EUR lahko prejel kredit v višji višini in bi z njim lahko vzpostavil poslovanje frizerskega salona in kavarne, kar bi v skupnosti trem ljudem (bratu, materi in njemu) omogočilo normalno življenje in šolanje. Človek, ki naj bi uredil kredit je goljuf, kot takega ga je spoznalo tudi Okrajno sodišče v Celju in mu naložilo zaporno kazen. S tem pa je imel sam dolg na banki, katerega ni zmogel plačevati, zato je obiskovanje fakultete opustil in od 10. 1. 2008 samo delal preko študentskega servisa v Ljubljani in živel v najeti sobi. Študijsko leto 2008/2009 ni bil vpisan nikamor, prijavljen na ZRSZ, saj je družina še močneje potonila v bedo in revščino ter dolgove, stanovanjska hiša, ki je sicer vredna 30.000 EUR je bila na prvi dražbi. Zato se je odločil, da na fakulteto za to študijsko leto ne gre, ker je še vedno imel dolg – kredit ter nekaj drugih terjatev. Kasneje so bili še hujši družinski problemi, ambicioznost je padala in padala na najmanjšo raven, kar je privedlo do tega, da bo s šolanjem nadaljeval v študijskem letu 2010/2011 kot izredni študent na fakulteti C. Tako je mogoče ugotoviti, da njegovo socialno stanje ni dopuščalo nadaljevanja in izpolnjevanja študijskih obveznosti. Predlaga, da se ugotovi, da je navedba tožene stranke o pojmu „redno šolanje“ napačno podana za njegov primer. Vpiše se lahko v novo študijsko leto takoj, ko bo plačal 1/3 šolnine in sicer najkasneje do 5. 10. 2010. Po tem datumu bo lahko predložil potrdilo o šolanju. Predlaga, da se ugotovi, da njegovo socialno stanje ni omogočalo rednega študija, prav zaradi tega išče svojega biološkega očeta, da se uradno potrdi očetovstvo, določi in zviša preživnina.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Pravna podlaga za odločanje v obravnavanem primeru je z Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, številka 23/2008 – čistopis), ki v določbah od 11. do 24. člena določa pogoje, ki jih mora prosilec za bpp kumulativno izkazovati. To sta dva pogoja in sicer finančno materialni (subjektivni pogoj), katerega sodišče presoja na podlagi listinskih dokazil o finančnem in materialnem stanju prosilca in objektivni pogoj, ki ga v skladu z določilom 24. člena ZBPP sodišče oziroma tožena stranka presodi glede na vsebino spora ali zadeve, v kateri se prosi za odobritev bpp. Kot izhaja iz priloženih listin v spisu in navedb tožnika v sami tožbi, tožnik zaradi subjektivnih razlogov (slabo družinsko in socialno stanje) ni zmogel opraviti študijskih obveznosti v letih od končanja srednje šole leta 2006 dalje, glede na to, da je moral ves ta čas zaradi preživetja oziroma kritja življenjskih stroškov opravljati dela preko študentskega servisa. 123. člen Zakona o zakonskih zvezi in družinskih razmerjih določa, da so starši dolžni preživljati svoje otroke; če se redno šolajo, pa so jih dolžni preživljati po doseženi polnoletnosti, pri čemer pa je sodna praksa, glede vsebine pojma rednega šolanja sprejela stališče, da ni odločilen formalno – pravni status tistega, ki se izobražuje v šolskem sistemu, temveč redno izpolnjevanje šolskih obveznosti. Razlog za priznanje preživnine tožniku in s tem razumnost za vložitev tožbe za plačilo preživnine je njegovo redno šolanje v smislu rednega izpolnjevanja šolskih obveznosti, ki mu bo omogočilo, da dokonča šolanje in se usposobi za opravljanje poklica. Neurejene družinske razmere niso zakonski razlog za priznanje preživnine po polnoletnosti, in ker je tožena stranka presojala okoliščine primera v času izdaje odločbe (17. 9. 2010) in ob dejstvu, da študijskih obveznosti tožnik ni izpolnjeval, in da bo po tožbenih trditvah lahko prinesel potrdilo o šolanju šele 5. 10. 2010, je tožena stranka pravilno odločila, da tožnikova tožba v pravdnem postopku za določitev preživnine ne bi bila uspešna. To pa ne pomeni, da tožnik ne bi mogel, kolikor bo predložil listino o vpisu na fakulteto, ponovno zaprositi za odobritev bpp in biti v tem uspešen, v kolikor bo izpolnjeval še ostale zakonske pogoje.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, številka 105/06, dalje ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo odločbe pravilen in je izpodbijani upravni akt na zakonu utemeljen.

Datum zadnje spremembe:

14.11.2011

Podobni dokumenti:

• sodba I U 1391/2010
• sodba IV U 109/2010
• sodba IV U 121/2010