sodba IV U 198/2010

Jedro

Brezplačna pravna pomoč se lahko dodeli samo za sodno varstvo pred sodišči in za vse oblike izvensodnega poravnavanja, zato je za postopke pred Centrom za socialno delo glede zanemarjanja otrok ni mogoče odobriti. Tožena stranka je z odločbo številka Bpp 946/2010 o enaki zahtevi tožeče stranke že vsebinsko odločila, zato je odločitev, da se prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrže, pravilna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožeča stranka odločila, da se prošnja A.A. in B.B. (tožnika v tem sporu) za dodelitev brezplačne pravne pomoči (dalje bpp) zavrže kot nedovoljena. Prosilca sta dne 31. 8. 2010 vložila prošnjo za dodelitev bpp, pri čemer sta v rubriki prošnje o pravni zadevi navedla: „pravni postopke na CSD Celje“, v rubriki navedbe želene vrste, oblike in obsega pomoči pa sta navedla zastopanje na CSD-ju in sodišču. V priloženem dopisu sta prosilca navedla, da jima Center za socialno delo Celje očita zanemarjanje njunih mladoletnih otrok, kar pa ni res. Za otroke skrbita prosilca po svojih najboljših močeh, živijo v urejenem okolju, primernem stanovanju, osnovno šolo redno obiskujejo in so v njej celo nadpovprečno sposobni. Nikoli jim ni nič manjkalo, prehrana je redna, prav tako so oblačila vedno čista in urejena. Glede na predstavljeno je tako očitanje Centra za socialno delo Celje povsem neutemeljeno (plod sosedskih obrekovanj) in zaradi navedenega prosilca zaprošata za dodelitev bpp. Za možnost dodelitve bpp sta se informirala tudi na sodišču v Ljubljani, kjer so jima zagotovili, da jima kljub temu, da postopek ne teče na sodišču, bpp vseeno pripada.

Organ za BPP je ob vpogledu v elektronsko vodeni vpisnik Bpp v postopku reševanja vloge prosilcev ugotovil, da sta prosilca za bpp za zastopanje pred Centrom za socialno delo Celje zaprosila že z vlogo z dne 10. 5. 2010, pri čemer je bila njuna prošnja z odločbo, številka Bpp 946/2010 z dne 10. 5. 2010, zavrnjena kot neutemeljena zaradi neizpolnitve objektivnega pogoja za dodelitev bpp. Iz tega izhaja, da je o vsebinsko enaki prošnji prosilcev za dodelitev bpp, že bilo odločeno, zato se sedanja vloga kot nedovoljena zavrže (37. člen ZBPP v zvezi s 129. členom ZUP).

Tožeča stranka v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da sta dne 10. 5. 2010 vložila na sodišče prošnjo za dodelitev bpp. Z odločbo Bpp 946/2010 jima je bila vloga zavrnjena z obrazložitvijo, da v njuni zadevi ne gre za postopek na sodišču. Dne 31. 8. 2010 sta dala ponovno vlogo, ker sta na sodišču v Ljubljani, Oddelek za BPP izvedela, da jima je bila vloga neupravičeno zavrnjena, torej da je možno dobiti bpp tudi za upravni postopek, ki teče na centru za socialno delo, tega pa žal nista vedela. Dne 13. 9. 2010 jima je bila vloga z odločbo Bpp 1679/2010 ponovno zavrnjena tokrat z obrazložitvijo, da sta enako vlogo že oddala in je bila že rešena negativno. Glede na to smatrata, da sta bila že s prvo odločbo Bpp 946/2010 s strani sodišče Celje, Oddelek za BPP zavedena in zaradi svojega pravnega neznanja tudi oškodovana. Prosita za ponovno obravnavo vloge in za priznanje bpp, ki jo bosta potrebovala v upravnem postopku na Centru za socialno delo Celje.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je tožena stranka na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja uporabila tudi pravilne materialne predpise, zato sodišče v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih razlogov ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, številka 105/06, dalje ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja:

Neutemeljen je tožbeni ugovor, da je bila tožeča stranka že s prvo odločbo, številka Bpp 946/2010, ki jo je izdala tožena stranka, zavedena in zaradi svojega pravnega neznanja tudi oškodovana. Dejstvo je namreč, da je bilo z odločbo Bpp 946/2010 že vsebinsko odločeno s strani tožene stranke in sicer je le-ta pravilno ugotovila, da gre za prošnjo dodelitve za bpp pred Centrom za socialno delo Celje, kjer pa se zadeve zanemarjanja otroka obravnavajo po upravnem postopku. Glede na določbo 1. člena ZBPP se bpp lahko dodeli prosilcu oziroma upravičencu samo za sodno varstvo pred za to ustanovljenimi sodišči in za vse oblike izven sodnega poravnanja. To pomeni, da prosilka v teh postopkih ne more dobiti bpp. Glede na to, da je tožena stranka že z odločbo, številka Bpp 946/2010 kot navedeno že vsebinsko odločila, je bila odločitev v izpodbijani odločbi, da se zavrže prošnja za dodelitev bpp kot nedovoljena pravilna na podlagi 37. člena ZBPP.

Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je izpodbijani upravni akt na zakonu utemeljen. Odločilo je po sodniku posamezniku na podlagi določbe 2. alinee drugega odstavka 13. člena ZUS-1, ker se izpodbija procesni sklep v postopku izdaje upravnega akta.

Datum zadnje spremembe:

14.11.2011

Podobni dokumenti:

• sodba I U 1683/2011
• sodba I U 1260/2012
• sodba I U 260/2012