sodba IV U 190/2010

Jedro

Tožnik ne prereka površinskih izmer dveh kmetijskih objektov in prilaga lastninski list, ki pa je zgolj informativne narave, zato je odločitev tožene stranke pravilna, še posebej ob dejstvu, da iz listin spisa izhaja, da imata tožnik in njegova žena še drugo nepremično premoženje, ki ga tožena stranka ni dokazno ocenjevala.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahteva tožnika za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se prošnja za brezplačno pravno pomoč (dalje bpp), ki jo je dne 5. 7. 2010 vložil A.A. (tožnik v tem sporu), zavrne. Tožena stranka navaja, da se v skladu s 14. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine smiselno uporabljajo določbe 23., 27., 27.a, 27.b, 27.c, 27.č, 28., 28.a, 30. in prvega odstavka 30.a člena ZSV.

Ne glede na določbo 13. člena ZBPP se v skladu s 23. členom ZSV bpp ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Kot premoženje po tem zakonu se ne upošteva; stanovanje, v katerem prosilec živi in ga zakon šteje za primerno stanovanje; premoženje, ki daje dohodke, ki se po tem zakonu upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka; predmeti, ki so po predpisih o izvršbi in zavarovanju izvzeti iz izvršbe, razen gotovina iz 5. točke 79. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; osebno vozilo v vrednosti do višine 35. osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Iz potrdila gospodinjske evidence izhaja, da prosilec živi z ženo in dvema polnoletnima otrokoma, ki sta preskrbljena, zato se v skladu z določilom 23. člena ZBPP ne štejeta kot družinska člana po tem zakonu. Prosilec je sicer zaposlen, vendar je izjavil, da zaradi recesije plače že nekaj mesecev ni prejel. Prejema invalidsko nadomestilo v mesečnem znesku 434,37 EUR. Njegova žena je upokojena in prejema pokojnino v mesečnem znesku 458,83 EUR. Povprečni mesečni dohodek na družinskega člana tako znaša 446,60 EUR in ne presega z zakonom določenega cenzusa. Nadalje tožena stranka ugotavlja, da sta prosilec in njegova žena lastnika vsak do 1/2 nepremičnin, vpisanih pri vl. št. ..., k.o. ..., žena prosilca pa je tudi lastnica do celote nepremičnin, vpisanih pri vl. št. ... k.o. ... Nepremičnine v naravi predstavljajo kmetijska zemljišča, pozidano zemljišče, stanovanjsko stavbo v neto tlorisni površini 124,90 m2 in dva kmetijska objekta v neto tlorisni površini 2 x 25,00 m2. Pri vpogledu v register nepremičnin je ugotovljeno, da je bila stanovanjska stavba zgrajena v letu 2002, ima centralno ogrevanje in urejen priključek na električno in telefonsko omrežje. Stanovanjska hiša je torej urejena za bivanje, prosilec in njegova žena pa v njej bivata, saj imata na tem naslovu prijavljeno začasno prebivališče (otroka sta prijavljena na naslovu ...). V skladu z določilom 23. člena ZSV se kot premoženje prosilca ne upošteva stanovanje, v katerem posameznik oziroma družina živi, in ki ga predpisi o stanovanjskih razmerjih določajo kot primerno stanovanje. Kot primerno stanovanje za dvočlansko družino se šteje stanovanje v izmeri do 55,00 m2 (Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem – Uradni list RS, številka 14/2004). Stanovanjsko stavbo v presežku do 124,90 m2 (za 69,90 m2) ter kmetijska objekta, ki skupaj merita 50,00 m2, je zato treba oceniti kot premoženje prosilca oziroma družine in ga upoštevati pri presoji izpolnjevanja premoženjskega pogoja za dodelitev bpp. Cene bivalnih hiš na območju ..., kjer leži navedena nepremičnina, se gibljejo od 200,00 EUR/m2 do 2.892,00 EUR/m2 (podatki iz spletnega portala SLONEP). Že ob upoštevanju najnižje cene znaša vrednost stanovanjske stavbe, ki ni izvzeta iz premoženja prosilca 13.980,00 EUR, to pa je znesek, ki presega višino 60. osnovnih zneskov minimalnega dohodka (13.771,20 EUR). Glede na to, niti ni treba ugotavljati dejanske vrednosti stanovanjske stavbe, ki je novogradnja in ima nedvomno višjo vrednost kot 200,00 EUR/m2, pa tudi ne vrednosti ostalega nepremičnega premoženja prosilca in njegove žene, ker že s tem presegata z zakonom določen premoženjski cenzus, tako da prosilec ni upravičen do bpp. Glede na to, tožena stranka drugih pogojev, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni za dodelitev bpp, ni ugotavljala in je prošnjo prosilca kot neutemeljeno zavrnila.

Tožnik v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da je tožena stranka pridobila potrebne podatke o premoženjskem stanju prosilca iz uradnih evidenc državnih organov, organov lokalnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil in drugih oseb javnega prava. Tožena stranka v odločbi ni navedla, kako je prišla do ugotovitve oziroma podatka, da sta tožeča stranka in njegova žena lastnika nepremičnin, ki v naravi predstavljajo med ostalim tudi stanovanjsko stavbo v neto tlorisni površini 124,90 m2, vendar je podatek napačen. Dejanska površina stanovanja, v katerem biva tožnik skupaj s preostalimi družinskimi člani, ženo in sinom znaša 42 m2, kar izhaja iz odločbe Geodetske uprave in jih tožnik prilaga k tožbi. Nepravilna je ugotovitev tožene stranke, da je stanovanjska stavba iz leta 2002, ker iz potrdila GURS, številka 02111-454/2010-2 z dne 2. 9. 2010 izhaja, da je stavba iz leta 1992. Zgolj to, ker se tožnikov sin ne šteje za člana gospodinjstva, še ne pomeni, da je mogoč zaključek, da gre za dvočlansko družino. Sin dejansko živi in je prijavljen na istem naslovu kot tožnik in se kot podlaga za oceno primerne stanovanjske površine za bivanje ne sme vzeti stanovanjska površina namenjena za dvočlansko družino, temveč za tričlansko družino. V hiši dejansko bivajo tri osebe in je navedeno dejstvo treba upoštevati pri presoji primernosti stanovanja za tričlansko družino. Ker je tožena stranka presodila, da imata tožnik in njegova žena premoženje, ki presega z zakonom določen premoženjski cenzus, ni niti ugotavljala drugih pogojev, kaj šele, da bi se o njih izjavila. Ni ravnala po pravilih postopka ZBPP, ki v tretjem odstavku 11. člena določa, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev bpp ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni z zakonom. ZBPP torej kumulativno predpisuje pogoje, ki se v postopku odločanja o prošnji za dodelitev bpp ugotavljajo, hkrati pa ne vsebuje določbe, ki bi pristojnemu organu dopuščala opustitev ugotavljanja drugih pogojev prosilca. S tem je kršena pravica do sodnega varstva, ki je ustavna pravica in hkrati varovana z določili Evropske konvencije o človekovih pravicah. Pravdni postopek v RS je posebej z zadnjima novelama postal tako kompleksen, da posameznik, ki ni pravni strokovnjak in v postopku nima finančnih možnosti za angažiranje odvetnika, nima možnosti za uspešno uveljavljanje tožbenega zahtevka. Uveljavlja se stroga pravica o razpravnem načelu, rokih, prerekanju navedb, eventualni maksimi. V primeru odškodninskih tožb je treba dobro poznavanje materialnega prava, izvedenskih mnenj in sodne prakse, tako je tudi uveljavljanje teh zahtevkov pravnim laikom onemogočeno. Strogosti teh določil ne morejo sanirati, niti določila o pomoči sodišča prava neuki stranki ter določila o materialno procesnem vodstvu, saj mora biti sodišče, ki sodi v zadevi, ves čas nepristransko in se ne sme in ne more postaviti v vlogo pomočnika, katerekoli izmed pravdnih strank, ker bi bilo s tem kršeno razpravno načelo in hkrati temeljna zahteva po neodvisnosti sodišča. Ker je država vsakemu posamezniku dolžna zagotoviti možnost učinkovitega varstva njegovih pravic v sodnem postopku, bi morala zagotoviti, da bi bil pravdni postopek tako enostaven, da bi povprečnemu pravnemu laiku omogočal učinkovito uveljavljanje njegovih pravic, to je zagotovitev bpp v primerih, ko je premoženjsko stanje posameznika takšno, da mu ne omogoča angažiranje pravnega strokovnjaka, kot je to v primeru tožnika. V tem primeru ima namreč tudi tožena stranka pravnega strokovnjaka – odvetnika, tako da tožniku brez možnosti angažiranja lastnega odvetnika, sploh ni zagotovljena možnost za dejansko zagotovitev „enakosti orožij“ v postopkih, ki je nujen za zagotovitev poštenega sodnega postopka. Tožnik predlaga, da se tožbi ugodi in izpodbijana odločba odpravi, ter da sodišče odloči, da je tožena stranka kršila ustavno pravico tožnika do sodnega varstva in se mu odobri redna bpp v pravdnem postopku zaradi plačila odškodnine za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Predlaga še, da sodišče odloči, da mora tožena stranka tožeči stranki povrniti pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izreka sodbe sodišča dalje do plačila, vse v 15. dneh, da ne bo izvršbe.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

K točki 1 izreka:

Tožba ni utemeljena.

Pravna podlaga za odločanje v obravnavanem primeru je Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, številka 23/2008 – čistopis), ki v 14. členu ZBPP določa, da se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine smiselno uporabljajo med drugim tudi določbe 23. člena Zakona o socialnem varstvu (ZSV). Tožena stranka je po mnenju sodišča v skladu z listinskimi dokazili pravilno ugotovila, da ima tožnik oziroma njegova družina premoženje, ki nedvomno presega znesek 60. osnovnih zneskov minimalnega dohodka, ki je v času odločanja tožene stranke znašal 13.771,20 EUR in je za svojo odločitev v obrazložitvi, ki je predhodno povzeta, navedla pravilne razloge, ki jih sodišče v izogib ponavljanju ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (določba drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, številka 105/06 in 62/00, dalje ZUS-1).

Na drugačno odločitev ne more vplivati tožbi priloženi Lastninski list z dne 3. 9. 2010 RS Upravne enote Celje, iz katerega izhaja, da stoji na parcelni številki 252/5 k.o. ... stanovanjska stavba v površini 42 m2, glede na to, da je takšna listina zgolj informativne narave, kot to izhaja iz potrdila samega. Tožena stranka je površino stanovanjske stavbe v izmeri 124,90 m2 povzela iz Prostorskega portala RS, ter pri izračunu upoštevala tudi neto tlorisni površini 2 x 25 m2, to je površini dveh kmetijskih objektov. Glede na to, da tožnik ne prereka površinskih izmer teh dveh kmetijskih objektov in da, kot že navedeno, prilaga Lastninski list, ki pa je zgolj informativne narave (ta vsebuje tudi garažo v izmeri 192 m2), je po presoji sodišča odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena, še posebej ob dejstvu, da tudi sicer iz listin spisa izhaja, da imata tožnik in njegova žena še drugo nepremično premoženje, ki ga pa tožena stranka ni dokazno ocenjevala. Ker tožnik tudi ne prereka načina in višine izračuna premoženja, ki je predmet spora, sodišče takšnega izračuna ni presojalo. Na drugačno odločitev tudi ne more vplivati priloženo potrdilo GURS, Območne geodetske uprave Celje, da sta bili stanovanjski stavbi na parcelah številka 241/17 in 252/5 k.o. ... ter garaža na parcelni številki 252/5 k.o. ... evidentirani leta 1992 (ne leta 2002 kot razlaga tožena stranka), na parceli številka 239 k.o. ... pa ni evidentiranega nobenega objekta, glede na to, da je tožena stranka za izračun vrednosti spornega premoženja uporabila najnižjo možno ceno, in da parcelna številka 239 k.o. ... oziroma na njej stoječi objekt niti ni predmet spora. Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor, ki se nanaša na zgolj splošno zatrjevanje, da sicer polnoletni sin dejansko živi v stanovanjski stavbi skupaj s staršema, glede na to, da se po zakonskih določbah 4. alinee prvega odstavka 23. člena ZBPP, v premoženje prosilca za bpp štejejo kot družinski člani samo otroci, dokler jih je ta dolžan preživljati, česar pa tožnik ne zatrjuje. Po povedanem, po presoji sodišča, tožniku ni bila kršena ustavna pravica do sodnega varstva.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je odločitev tožene stranke na zakonu utemeljena.

K točki 2 izreka:

Ker je bila tožba zavrnjena, sodišče ni ugodilo zahtevi za povrnitev stroškov postopka, ker po določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, v tem primeru vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Datum zadnje spremembe:

14.11.2011

Podobni dokumenti:

• sodba IV U 87/2013
• sodba II U 184/2013
• sodba I U 1207/2011