sodba IV U 186/2010

Jedro

Zakonske določbe, da je zadeva očitno nerazumna, ni mogoče razlagati tako, da lahko tožena stranka na podlagi listinskih dokazil sama dokazno ocenjuje, kakšna višina odškodnine bi pripadala tožniku, pri čemer med strankama ni sporno, da je pravni temelj za vložitev odškodninske tožbe podan. Nerazumnost glede vložitve odškodninske tožbe se namreč lahko nanaša zgolj na presojo o tem, ali je zadeva po temelju upravičena ali ne, ne more pa se razlagati s presojo same višine odškodnine, ki bi glede na podobno dejansko stanje pripadala tožniku.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba RS Okrožnega sodišča v Celju, Organa za BPP, številka Bpp 1362/2010 z dne 28. 7. 2010 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške upravnega spora v višini 350 EUR, povečane za 20% DDV, v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se prošnja prosilca A.A. (tožnika v tem sporu) z dne 8. 7. 2010 za odobritev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju bpp) zavrne kot neutemeljena. Tožena stranka kot razlog navaja določbe členov 11 do 24 Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, številka 23/2008, dalje ZBPP), ki jih mora prosilec za bpp kumulativno izkazovati, in sicer finančno materialni pogoj oziroma subjektivni kriterij, katerega sodišče presoja na podlagi listinskih dokazil o finančnem in materialnem položaju in objektivni kriterij v skladu z določilom 24. člena ZBPP. V skladu z določilom prvega odstavka 24. člena ZBPP sodišče presoja okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev bpp, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek, oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Iz tožbe z dne 15. 7. 2009 prosilca kot tožnika zoper toženo stranko B., zaradi plačila 19.117,92 EUR, delno umaknjeno na plačilo 12.357,91 EUR izhaja, da je bil prosilec poškodovan v prometni nesreči dne 21. 3. 2008, ko mu je s stranske ceste izsilila prednost voznica osebnega vozila znamke VW Polo, ki je imela obvezno odgovornost zavarovano pri toženi stranki. Prosilec je v tem škodnem dogodku utrpel udarnino glave in zvin vratne hrbtenice. V nadaljevanju navaja, kako se je prosilec zdravil, katere preglede je opravil, kakšne so bile poškodbe in navaja, da zaradi prestanih in bodočih telesnih bolečin in neugodnosti, zaradi strahu, ter zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti zahteva plačilo odškodnine v višini 18.800 EUR, kot to izhaja iz tožbe ter 317,91 EUR za materialno škodo, skupaj torej 19.117,91 EUR oziroma delno umaknjeno na 12.357,91 EUR, kot to izhaja iz vpogleda v pravdni vpisnik Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu z dne 9. 7. 2010. Tožena stranka ugotavlja, da prosilec ni zadostil objektivnemu pogoju za dodelitev bpp, ker gre za očitno nerazumno zadevo. Kot izhaja iz tožbe, je prosilec v škodnem dogodku utrpel udarnino glave in zvin vratne hrbtenice in kot izhaja iz vpogleda v sodno prakso je sodišče v podobnih primerih prisodilo nižjo odškodnino za tovrstne poškodbe, kot pa jo zahteva prosilec. Na primer v zadevi VSM 20457 je prisodilo oškodovanki zaradi poškodbe v obliki udarnine glave in zvina vratne hrbtenice odškodnino za nepremoženjsko škodo v skupni višini 1,150.000 SIT oziroma 4.798,86 EUR. Sodišče je ugotovilo, da je tožnica utrpela udarnino glave in zvin vratne hrbtenice in je trpela telesne bolečine zaradi poškodbe glave. Tudi v vratu je imela stalne zmerne bolečine. Prestala je neugodnosti v zvezi z zdravljenjem in sicer 4 x RTG slikanje, CT glave, 4 x EEG, 12 x ambulatne preglede, enomesečno fizikalno terapijo in protibolečinsko terapijo. Tožnica je v poškodbi utrpela hud primaren strah, ki je prišel v strah za izid zdravljenja. Utrpela je tudi duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ko je bilo ugotovljeno, da za tožnico niso priporočljive daljše aktivnosti na soncu in dolgotrajna domača dela s prisilno sklonjeno državo glave, ima pa težave pri pisanju na računalnik. Iz tega izhaja, da je sodišče v podobnih primerih prisodilo poškodovancu za več kot polovico nižjo odškodnino, kot jo zahteva prosilec. ZBPP v 24. členu določa, da šteje zadeve za očitno nerazumno, če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Tako prosilec ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev bpp, saj gre za očitno nerazumno zadevo. Tožena stranka v nadaljevanju tako ni presojala, ali prosilec izpolnjuje tudi subjektivni kriterij za dodelitev bpp, ki mora biti podan kumulativno.

Tožeča stranka v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja določbo Ustave RS, ki v 23. členu določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. V tem postopku je tožena stranka, namesto da bi odločala o upravičenosti tožeče stranke do bpp v okviru določb ZBPP, prevzela vlogo sodišča in presojala utemeljenost sproženega pravdnega postopka, za katerega je zaprosila za bpp. Nadalje navaja določila ZBPP, ki določajo presojo razumnosti oziroma uspeha v pravdi, zaradi katerega je sploh potrebno začeti postopek, kar pa je tožena stranka nepravilno presodila oziroma za to sploh ni pristojna. Tudi nima potrebnih strokovnih znanj medicinske stroke za ugotavljanje obsega škode, kljub vpogledu v pravdni vpisnik ni pridobila zdravstvene dokumentacije, ki je bila priložena k tožbi kot dokaz. Dejansko stanje je bilo nepopolno ugotovljeno in tožena stranka bi lahko ugotovila, da je bila tožeča stranka poškodovana dne 21. 3. 2008, ko ji je lastnica drugega osebnega vozila izsilila prednost, da je utrpela udarnino glave in zvin vratne hrbtenice, da se zdravila od 21. 3. 2008 do maja 2009, da se je ob sami nesreči ustrašila, kasneje pa je strah prešel v sekundarni strah za izid zdravljenja, da je opravila številne preglede pri zdravniku, da si je morala lokalno hladiti bolečinska mesta, razgibavati hrbtenico, opravljati fizioterapijo in počivati, da ima bolečo in omejeno gibljivost vratu, da je študent in občuti bolečine pri dalj časa trajajoči prisilni drži hrbtenice, da ima kot posledico škodnega dogodka slabši spomin, glavobole, motnje vida. Poudarja, da je presojanje navedenih ugotovitev tožene stranke izključno v pristojnosti sodišča. Kot je razvidno iz izvida radiološke preiskave z dne 23. 7. 2008 v SB dr. C.C. je na nivoju L4-L5 in L5-S1 utrpel protruziji diska dorzalno, ki merita 3 mm in da sta kot posledica zaradi protruziji na levi strani iv.foramna na obeh nivojih zožena. Zaradi tega se še vedno zdravi. Ker je tožena stranka presodila, da tožeča stranka ne izpolnjuje zakonske zahteve po razumnosti zadeve, kot tudi da izid pravdne zadeve ni zanj življenjskega pomena, potem temeljnega pogoja, ki ga prav tako mora izpolnjevati in se nanaša na finančni položaj prosilca ni niti ugotavljala, kaj šele, da bi se do njega izjavila. S tem ni ravnala po pravilih ZBPP, ki v tretjem odstavku 11. člena jasno določa, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev bpp ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni z zakonom. ZBPP kumulativno predpisuje pogoje, ki se v postopku odločanja o prošnji za dodelitev bpp ugotavljajo, hkrati pa ne vsebuje določbe, ki bi pristojnemu organu za bpp dopuščala opustitev ugotavljanja finančnega položaja prosilca, kolikor bi bilo predhodno ugotovljeno, da prosilec ne izpolnjuje pogoja, da zadeva ni očitno nerazumna. S tem je tožena stranka bistveno kršila določbe postopka. Tožnik opozarja, da izpodbijana odločitev krši njegovo pravico do sodnega varstva, ki je ustavna pravica in hkrati varovana tudi z določili Evropske konvencije o človekovih pravicah. Pravni postopek je tako kompleksen, z zadnjima novelama, ki jih tožnik v nadaljevanju našteva, da posameznik, ki nima strokovne pomoči, vseh teh novosti ne more vedeti. To velja še posebej v tem primeru, ker ima tudi tožena stranka v pravdnem sporu o odškodnini, pravnega strokovnjaka – odvetnika, saj tožniku brez možnosti angažiranja lastnega odvetnika sploh ni zagotovljena možnost za dejansko zagotovitev „enakosti orožij“ v postopku, ki je nujno za zagotovitev poštenega sodnega postopka. Odločitev tožene stranke hkrati predstavlja primer tako imenovane naprejšnje dokazne ocene, ki je ustavno pravno nedopustno, saj se je tožena stranka spustila v presojanje zapletenih pravdnih vprašanj, za katera sploh ni pooblaščena in o njih odloča šele sodišče v okviru pravdnega postopka. Tožena stranka bi lahko ugotavljala le, ali je tožba tožnika očitno nerazumna, ali tožnik izpolnjuje finančne kriterije za odobritev bpp. Ključne faze, pomembne za uspešno uveljavljanje pravic tožnika potekajo tudi po sami vložitvi tožbe, saj mora biti tožniku omogočeno, da se ob pomoči pravnega strokovnjaka učinkovito izjavi o dejstvih, izvedenih dokazih ter o pravnih naziranjih in o rezultatu izvedenih dokazov. Predlaga, da naslovno sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in odloči, da je tožena stranka kršila ustavno pravico tožnika do sodnega varstva, nadalje da se mu odobri redna bpp v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Slovenj Gradcu, številka P 152/2009, zaradi plačila odškodnine za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji, in da odloči, da mora tožena stranka tožniku povrniti pravdni stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izreka sodbe dalje do plačila, vse v 15. dneh, da ne bo izvršbe. Prosi tudi, da ga sodišče oprosti plačila sodnih taks, za kar prilaga izjavo o premoženjskem stanju, glede na to, da ima status rednega študenta in nima premoženja večje vrednosti.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

K točki 1 izreka:

Tožba je utemeljena.

Pravna podlaga za odločanje v obravnavanem primeru je Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, številka 23/2008-čistopis), ki v določbah od 11. do 24. člena določa pogoje, ki jih mora prosilec za bpp kumulativno izkazati. To sta dva pogoja, in sicer finančno materialni (subjektivni pogoj), katerega sodišče presoja na podlagi listinskih dokazil o finančnem in materialnem stanju prosilca, in objektivni pogoj, ki ga v skladu z določilom 24. člena ZBPP sodišče oziroma tožena stranka presodi glede na vsebino spora ali zadeve, v kateri se prosi za odobritev bpp. Tožena stranka je utemeljitev zavrnitve bpp obrazložila z neizpolnitvijo 24. člena ZBPP, ki v prvem odstavku 1. alinei določa, da mora biti zadeva očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Nadalje v tretjem odstavku določa, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna med drugim (kot je v tem primeru), ali je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Po presoji sodišča utemeljitev, da se v podobnih škodnih dogodkih sodna praksa, ki določa odškodnino, ki je za več kot polovico nižja od zahtevane po predloženi tožbi v odškodninskem sporu, ni utemeljen razlog za odklonitev dodelitve bpp. Zakonske določbe, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ni mogoče razlagati tako, da lahko tožena stranka na podlagi listinskih dokazil sama dokazno ocenjuje, kakšna višina odškodnine bi tožniku pripadala, pri čemer med strankama nesporno, da je pravni temelj za vložitev takšne odškodninske tožbe utemeljen. Nerazumnost za vložitev odškodninske tožbe, glede na podobno dejansko stanje in pravno podlago, se namreč lahko nanaša zgolj na presojo o tem, ali je zadeva po temelju upravičena ali ne, ne more pa se razlagati s presojo same višine odškodnine, ki bi po mnenju tožene stranke, glede na podobno in dejansko stanje tožniku v pravdnem postopku pripadala. Takšno sodno prakso lahko uporabi samo pravdno sodišče, ko bo presojalo o posameznih elementih (postavkah) postavljenega odškodninskega zahtevka.

V ponovnem postopku bo morala tožena stranka, po tem ko bo ugotovilo izpolnjevanje objektivnega pogoja, ugotavljati še izpolnitev subjektivnega kriterija (premoženjsko-socialno stanje prosilca), glede na to, da tega pogoja, ki mora biti kumulativno izpolnjen, zaradi zavrnitve odobritve bpp zgolj iz razloga neizpolnitve objektivnega pogoja še ni presojala.

Sodišče je tožbi ugodilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, številka 105/06, dalje ZUS-1), in zadevo po tretjem odstavku tega člena vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

Sodišče ni odločalo o predlogu za oprostitev plačila sodne takse, glede na to, da se po Zakonu o sodnih taksah, v skladu z določbo 10. člena Zakona o sodnih taksah, ta ne plačuje.

K točki 2 izreka:

Tožnik je ob vložitvi tožbe zahteval tudi povrnitev stroškov postopka. Sodišče o njegovi zahtevi odloča na podlagi določbe tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi ali ugotovi nezakonitost izpodbijanega akta, se tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje. Prisojeni znesek plača tožena stranka. Upoštevaje določbo 2. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, številka 24/2007- Pravilnik) sodišče ugotavlja, da je tožnika v upravnem sporu zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zadeva pa je bila rešena na seji, zato je skladno z določbo drugega odstavka 3. člena Pravilnika tožniku priznalo stroške v višini 350 € z 20% DDV.

Datum zadnje spremembe:

14.11.2011

Podobni dokumenti:

• sodba I U 1391/2010
• sodba IV U 121/2010
• sodba IV U 145/2010