sodba IV U 168/2010

Jedro

Rok za vložitev ugovora proti sklepu o izvršbi je prekluziven rok, ki ga ni mogoče podaljšati in zamuda katerega bi pomenila izgubo pravice opraviti to dejanje, zato je tožena stranka pravilno uporabila določbo 1. odstavka 36. člena ZBPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahteva A.A. za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo, številka Bpp 1328/2010 z dne 7. 7. 2010 je tožena stranka ugodila prošnji A.A. (stranki z interesom v tem sporu) in mu odobrila nujno brezplačno pravno pomoč (dalje nujna bpp) zaradi izvršilnega postopka pred Okrajnim sodiščem v Celju, opr. št. In 347/2010 v obliki: sestave in vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi od 5. 7. 2010 dalje. Pod točko 2 je odločeno, da se za izvajanje bpp določi odvetnik B.B.

Odločitev tožena stranka utemeljuje s tem, da je prosilec dne 5. 7. 2010 vložil prošnjo za dodelitev bpp zaradi ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi vloženega predloga za izvršbo pod številko In 347/2010 z dne 11. 5. 2010. Prošnja sicer ne vsebuje vseh za odločanje potrebnih podatkov v skladu z določili 32. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, številka 23/2008, čistopis, dalje ZBPP), vendar pa prosilcu teče rok za ugovor zoper sklep o izvršbi, zato je tožena stranka na podlagi 36. člena ZBPP odločila, da se prosilcu odobri nujna bpp. Do nujne bpp je upravičena oseba, ki bi zaradi odločanja o prošnji za bpp ali zaradi vložitve prošnje zamudila rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubila pravico opraviti to dejanje. Po pregledu podatkov v prošnji tožena stranka ni mogla ugotoviti, če prosilec izpolnjuje subjektivni in objektivni pogoj za dodelitev bpp, ker mora opraviti poizvedbe po uradni dolžnosti, in ker se prosilec v prošnji ni izjavil o razlogih za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, pri čemer prosilca zaradi teka prekluzivnega roka ni bilo mogoče pozvati na dopolnitev prošnje. Ker pa gre za nujno zadevo je tožena stranka dolžna nemudoma v skladu z določilom 36. člena ZBPP, ne glede na določbe ZBPP ob pogojih in postopku za odobritev bpp, le-to odobriti samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam. Prosilec, ki mu je bila odobrena nujna bpp mora takoj ali najkasneje v 8. dneh po odobritvi bpp, dokazati izpolnjevanje vseh zahtevanih pogojev po ZBPP. Če odobritev ni utemeljena, se uporabijo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti bpp.

Tožeča stranka v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, procesno kršitev določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. S izpodbijano odločbo je prosilcu odobrena nujna bpp za sestavo in vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Celju, številka In 347/2010. Odločitev ni pravilna in ne zasleduje namena ZBPP. Sporni so objektivni pogoji, ki jih vsebuje določba 24. člena ZBPP. Namen nujne bpp ni, da se ta dodeli za vsako pravno dejanje vezano na rok, ki ima v primeru, da se ne opravi, neko pravno posledico za stranko oziroma tega pravnega dejanja ne more opraviti kasneje. Res je, da ZBPP v 36. členu daje pooblastilo odobriti bpp, ne glede na določbe tega zakona ob pogojih in postopkih za njeno odobritev v primeru, če bi zaradi odločanja o prošnji prosilec zamudil kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico takšno dejanje opraviti, torej ko gre za nujno bpp. Tega določila ni mogoče razlagati preširoko, to je brez vseh omejitev, na način, da tožena stranka niti ne pove, za kakšno zadevo gre v temeljni zadevi. Tudi v teh primerih je potrebno povedati nekaj glede verjetnosti izgleda za uspeh in razumnosti sprožiti spor oziroma se braniti s pravnimi sredstvi (24. člen ZBPP). Takšno stališče je že zavzela sodna praksa. Nesprejemljivo je, da tožena stranka niti v enem stavku ne pojasni, na kaj se nanaša sporna zadeva v temeljnem sporu, oziroma kateri so razlogi, ki izkazujejo razloge iz 24. člena ZBPP. Ali to pomeni, da bo Organ za bpp tudi objektivne pogoje ugotavljal kasneje v nadaljevanju postopka s posebno odločbo (četrti odstavek 36. člena ZBPP). Tožena stranka mora takoj presoditi zadevo v okviru 24. člena ZBPP, kar ne pomeni, da temeljno zadevo prejudicira, ampak da opravi oceno z vidika zakonskega okvira ZBPP. Če obvelja, da v primerih nujne bpp, ni treba presojati verjetnosti in razumnosti zadeve, potem to pomeni, da se ta dodeli za vsak primer, ko je določeno pravno dejanje vezano na rok. Postavlja se vprašanje ali je treba glede na predložene listine, na izjavo prosilca (ta mora nedvomno jasno povedati na kaj se nanaša prošnja za dodelitev bpp in zakaj šteje, da bo pravno dejanje uspešno), ugotavljanje objektivnega pogoja tudi prelagati na kasnejši čas. Tožeča stranka do sedaj še ni prejela odločbe, da bi bile naknadno presojani objektivni pogoji. Določba prvega odstavka 36. člena ZBPP ne more imeti takšnega absolutnega učinka. Glede na podatke prosilčeve prošnje in prilog ter upoštevaje preiskovalno načelo, so po mnenju tožeče stranke izpolnjeni pogoji za ugotavljanje izpolnjevanja objektivnih pogojev že pred izdajo sporne odločbe. Glede na podatke v spisu, ti pogoji niso izpolnjeni. Prosilec prosi za bpp za zadevo, ki je očitno nerazumna, ker je pričakovana zahteva očitno v nasprotju z izidom zadeve s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Iz listin izvršilnega spisa izhaja, da zadeva nima izgleda za uspeh. Izvršba se je začela na temelju pravnomočne sodne odločbe, ker prosilec obveznosti po tej odločbi ni prostovoljno izpolnil. Nikjer v vlogi prosilca ni navedenih pravno relevantnih okoliščin, ki bi utemeljevale uspešnost ugovora zoper sklep o izvršbi oziroma dejstva, da so po ZIZ-u razlog za vložitev ugovora. Poleg tega predpisi o izvršbi (drugi odstavek 53. člena ZIZ) zahtevajo, da mora biti ugovor obrazložen, kar pomeni, da je poleg zatrjevanja dejstev potrebno predložiti tudi dokaze. Prosilec ni niti zatrjeval, niti izkazal (predložil kakršnokoli listino), da so navedbe upnika neresnične.

Stranka z interesom v tem sporu A.A. v odgovoru na tožbo navaja, da prosilec bpp potrebuje zaradi vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi in že iz opravilne številke same (In 347/2010) je razvidno, da gre za izvršbo na nepremičnine. Ravno pri izvršbi na nepremičnine gre za najbolj korenite posege v dejanske položaje posameznikov, zaradi česar je pri obravnavanju pravic posameznikov potrebna še posebna previdnost. Zakon o izvršbi in zavarovanju določa, da je ugovor zoper sklep o izvršbi potrebno podati v roku 8. dni, zaradi česar prosilca ni bilo mogoče pozvati k dopolnitvi prošnje za odobritev bpp, saj bi se v tem času prosilcu rok za vložitev ugovora že iztekel. Prosilec glede na to, da je v pravnih zadevah laik, ne bi imel enakovrednih možnosti za uveljavitev svojih pravic in interesov, s tem pa bi bilo kršeno načelo enakega obravnavanja. Iz temeljitega pregleda izvršilnega spisa izhaja, da ima prosilec oziroma stranski intervenient verjetne izglede za uspeh in ne gre za očitno nerazumno zadevo, razen tega pa je to zanj življenjskega pomena, ker gre za deložacijo iz stanovanja. Sporne odločbe, številka P 546/2006 z dne 26. 9. 2008 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju, številka III Cp 1212/2009 z dne 13. 5. 2009, ki je bila podlaga za vložitev predloga za izvršbo v tem izvršilnem postopku, številka In 347/2010, ni mogoče izvršiti. Izrek sodbe, ki je bila podlaga za vložitev izvršilnega predloga, v drugi točki določa, da je prosilec A.A. dolžan izprazniti stanovanje, številka 18 v četrtem nadstropju stanovanjske hiše na naslovu ..., v skupni izmeri 26,45 m2 in ga prostega oseb in stvari prepustiti v posest družbi C. d.o.o. Takšnega izreka, ki skladno s prakso in teorijo pravdnega postopka edini postane pravnomočen ni mogoče izvršiti iz več razlogov. Prosilec sploh ne prebiva v stanovanju, številka 18 v četrtem nadstropju stavbe na naslovu ... Stanovanja številka 18 v četrtem nadstropju stavbe na tem naslovu sploh ni, saj se v četrtem nadstropju na tem naslovu nahajajo le 4 stanovanja, ki imajo oznake 55, 56, 57, 58. Institut izvršbe na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova ne more biti absoluten. Da je bila v nekem postopku izdana pravnomočna sodna odločba, ne pomeni, da dolžnik z nobenim ugovornim razlogom ne more uspeti, oziroma v tem primeru, da zato, ker je bilo v postopku P 546/2006 izdana pravnomočna sodna odločba, prosilec nima izgleda za uspeh z ugovorom v izvršilnem postopku, in da je zato njegova prošnja za odobritev bpp nerazumna. Tožeča stranka v tožbi prejudicira, da bi ugotavljanje pogojev za upravičenosti do bpp organ pripeljalo do zaključka, da objektivni pogoji niso izpolnjeni, poleg tega pa so povsem nekorektna navajanja tožeča stranke, da prosilec oziroma dolžnik v izvršilnem postopku ni priložil nobenih dokazov, ampak da gre le za pavšalna navajanja. V svojem ugovoru je priložil potrdilo o vseh delih stavbe, številka 730, v katerih se nahajajo hišne številke ..., potrdilo o tem, kjer se nahaja stanovanje 18, potrdilo o tem, katera stanovanja se nahajajo v četrtem nadstropju stanovanjske stavbe na naslovu ... in potrdilo o prosilčevem prebivališču. Prosilčeva navajanja v ugovoru sklepa o izvršbi so podprta s trdnimi dokazi, ki izkazujejo utemeljenost prosilčevih navajanj. Prosilec še pripominja, da kot izhaja iz listin, je lastnik stanovanja številka 18 Republika Slovenija. V tem stanovanju, ki se dejansko nahaja v drugem nadstropju na naslovu ... in ne kot je napačno napisano v četrtem nadstropju stanovanjske stavbe na naslovu ... in iz katerega naj bi deložirali prosilca, prebivajo celo sodniki sodišča v Celju. V tej zadevi ima prosilec več kot očitno izglede za uspeh. V primeru pravnomočnosti sklepa o izvršbi, bi bile grobo kršene prosilčeve pravice, saj deložacija v takšnem primeru sploh ne bi bila upravičena. Stranka z interesom predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne, izpodbijana odločba obdrži v veljavi in tožeči stranki naloži povrnitev stroškov tega postopka.

K točki 1 izreka:

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru gre za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči (bpp) po določbi prvega odstavka 36. člena ZBPP, ki določa, da v primeru, če bi med drugim zaradi odločanja o prošnji za bpp prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje, mu pristojni organ za bpp, ne glede na določbe tega zakona o pogojih in postopku za odobritev bpp, nemudoma odobri to pomoč samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam. Nesporno med strankami je, da gre za dodelitev bpp za opravo procesnega dejanje ugovora v izvršilnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Celju, številka In 347/2010, to je za vložitev ugovora proti sklepu o izvršbi. Glede na to, da gre za prekluzivni rok, ki ga ni mogoče podaljšati in katerega posledica bi bila izguba pravice opraviti to dejanje (v tem primeru izguba pravice do ugovora), je po presoji sodišča pravilna uporaba zgoraj navedene določbe prvega odstavka 36. člena ZBPP. Ne glede na to, da je v obravnavanem primeru podlaga za izdajo izvršilnega predloga pravnomočna sodna odločba in da je izvršilni postopek posledica dejstva, da prosilec obveznosti po tej odločbi ni prostovoljno izpolnil, pa je že sam zakonski dejanski stan, vsebovan v prvem odstavku 36. člena ZBPP, tisti, ki omogoča odobritev bpp brez ugotavljanja subjektivnih in objektivnih pogojev, ki jih sicer ZBPP določa za odobritev redne bpp. Tožbeni ugovor, da o ugotavljanju objektivnih pogojev (24. člen ZBPP) tožeča stranka kot zastopnica javnega interesa do sedaj še ni prejela nobene naknadne odločbe, kar pomeni, da se po dodelitvi nujne bpp ti pogoji ne ugotavljajo, pa na samo odločitev v tem sporu, da se stranki z interesom dodeli nujna bpp, nima nobenega vpliva.

Glede na to, da je bila odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, številka 105/06, dalje ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

K točki 2 izreka:

Stranka z interesom je po svojem pooblaščencu vložila odgovor na tožbo in priglasila stroške postopka. 25. člen v četrtem odstavku ZUS-1 določa, da če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka. V skladu z določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 se za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, primerno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, številka 36/04, ZPP). Pri stranki z interesom gre za stranskega intervenienta na strani tožene stranke, glede na to, da je interes te stranke v tem, da tožeča stranka s tožbo ne uspe, zato je sodišče v skladu z določbo 54. člena ZPP, ki določa v prvem odstavku, da stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške (analogna uporaba) odločilo, da stranski intervenient oziroma stranka z interesom sama nosi stroške tega postopka.

Datum zadnje spremembe:

14.11.2011

Podobni dokumenti:

• sodba IV U 137/2010
• UPRS Sodba IV U 82/2021-8
• sodba II U 206/2014