sodba IV U 139/2010

Jedro

Zgolj navedba zadeve in s strani stranke navedena oblika brezplačne pravne pomoči za presojo objektivnega pogoja največkrat ne zadoščata. To pomeni, da lahko organ za BPP stranko pozove k dopolnitvi prošnje oziroma po zaslišanju stranke natančno ugotovi, kakšno obliko BPP in v kakšnem obsegu stranka želi.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba RS Okrožnega sodišča v Celju, Organa za BPP, številka Bpp 1002/2010 z dne 18. 5. 2010 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške upravnega spora v višini 350 EUR, povečane za 20% DDV, v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo, številka Bpp 1002/2010 z dne 18. 5. 2010 je tožena stranka odločila, da se prošnja prosilca A.A. za odobritev brezplačne pravne pomoči (dalje bpp) zavrne. Navaja, da mora prosilec v skladu z določili člena 11 do 24 Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, številka 23/08, dalje ZBPP) za dodelitev le-te kumulativno izkazati dva pogoja in sicer finančno materialni pogoj oziroma izpolniti tako imenovani subjektivni kriterij, katerega sodišče presoja na podlagi listinskih dokazil o finančnem in materialnem položaju in objektivni kriterij v skladu z določilom 24. člena ZBPP. Sodišče v skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP presoja okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev bpp, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek, se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialnoekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Kot izhaja iz sodbe in sklepa Okrajnega sodišča v Novi Gorici, številka P 75/2006 z dne 24. 3. 2010, je sodišče s sklepom odločilo, da se razširitev tožbe zoper tretje tožene stranke ne dopusti ter razsodilo, da se tožbeni zahtevek prosilca kot tožnika, zaradi plačila 16.200,49 EUR s pp, zavrne ter naložilo prosilcu povrnitev pravdnih stroškov. Zakon o pravdnem postopku v 338. členu določa, da se sme sodba izpodbijati s pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Iz prošnje priloženih listin izhaja, da prosilec sploh ni navedel, iz katerih razlogov želi zoper sodbo in sklep vložiti pritožbo (ne gre prezreti dejstva, da je predmetna prošnja v imenu prosilca vložila odvetniška pisarna, poleg tega je prosilec prošnji priložil za odločanje pomembne listine glede njegovega finančnega stanja). Prosilec tako ni izpolnil objektivnega pogoja za dodelitev bpp, saj ni izkazal verjetnosti izgleda za uspeh v postopku s tem pravnim sredstvom. Sodna praksa pri dodeljevanju bpp glede vložitve pravnih sredstev v sodnih postopkih določa, da objektivni pogoj za dodelitev bpp za vložitev pravnega sredstva ni izpolnjen, če prosilec v prošnji za dodelitev bpp ne navaja nobenega od razlogov za to pravno sredstvo (sodba I Up 1402/2005).

Tožnik v tožbi uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da po 32. členu ZBPP prošnjo za dodelitev bpp vloži prosilec na predpisanem obrazcu, kar je storil tudi tožnik. Pod rubriko III tega obrazca je potrebno navesti podatke o zadevi in sicer za katero pravno zadevo gre. V vrstici pravne zadeve je potrebno na kratko opisati problem oziroma pravno zadevo, glede katere se prosi za bpp. Če pa gre za zadevo, ki je že v postopku, je potrebno napisati še opravilno številko. Torej ni pravne podlage za zavrnitev prošnje iz razloga, če stranka na prošnji za bpp ne navede pritožbenih razlogov, iz katerih bo izpodbijala sodbo. Logično je, da je pooblaščenka tožnika ustrezne pritožbene razloge navedla v vloženi pritožbi, ki jo je naslovnem organu naknadno tudi posredovala. Vsa odločanja o vloženi prošnji se uporabljajo kot določa Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99-v nadaljevanju ZUP). Tožena stranka se v uvodu izpodbijane odločbe sklicuje na določila 207. do 225.člena ZUP, tako da ni razumljivo zakaj so bila pri izdaji izpodbijane odločbe uporabljena določila ZUP iz poglavja o delni, dopolnilni in začasni odločbi, zakaj določila o popravljanju pomot v odločbi, čeprav se tožena stranka na to podlago sklicuje. Po 67. členu ZUP vloge, mi je nepopolna in nerazumljiva, samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči. Organ mora v roku 5. delovnih dneh zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti. Zahtevo v obliki dopisa za odpravo pomanjkljivosti se pošlje ali izroči vložniku, če poda vlogo neposredno pri organu. Tožena stranka tožnika sploh ni pozvala, kaj naj v vlogi še navede, iz katerih pritožbenih razlogov se bo izpodbijala prvostopenjska sodba in sklep. Takšna ni niti praksa drugih organov, ko odločajo o prošnji strank za dodelitev bpp. Sodba I Up 1402/2005 pa po mnenju tožnika ni uporabljiva, ker ne gre za identičen primer kot je obravnavani. Že iz obrazložitve te sodbe izhaja, da je vložnik v prošnji navedel le, da sodba temelji na posrednih dokazih in protislovjih o ugotovljenem dejanskem stanju, in da je sodišče napačno interpretiralo posamezne izjave udeležencev kazenskega postopka. Iz enakih razlogov je tožnik že vložil predlog za obnovo postopka dne 13. 11. 2002, ki ga je Okrožno sodišče v Mariboru zavrglo s sklepom z dne 4. 12. 2002. Relevantno v tem primeru je, da je sodišče vložniku prošnjo zavrnilo zato, ker je v njej navedel enake kršitve, kot jih je pred tem brezuspešno uveljavljal. Zaradi slednje je tudi smiseln zaključek, da je zadeva očitno nerazumna, ter da prosilec v zadevi nima verjetnih zgledov za uspeh, če je bila že enkrat prej zavržena ob uveljavljanju istih razlogov. Obenem pa je utemeljeno vprašanje, kako lahko tožena stranka verodostojno opravlja funkcijo senata Višjega sodišča (četudi bi bili v prošnji navedeni pritožbeni razlogi), ko bo ocenjevala kakšne možnosti za uspeh pravnega sredstva ima vložnik. Z izdajo takšne odločbe je tudi kršeno načelo enakosti pred zakonom po 14. členu ter enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. Tožena stranka je tožniku že odobrila bpp za vložitev revizije. Nikoli ni bila pozvana naj dopolni vlogo z navedbo revizijskih razlogov, temveč je tožniku odobrila bpp. Tako je služba za bpp Okrožnega sodišča v Novi Gorici že večkrat odobrila bpp za vložitev pritožbe, ne da bi stranka oziroma njena pooblaščenka v prošnji podrobno navajala pritožbene razloge. Ker v tem primeru stranke niso vedno enako obravnavane, četudi služba za bpp na različnih koncih Slovenije uporablja isti zakon, obstajajo neenakosti pred zakonom. Čeprav je tožeča stranka podala vlogo po pooblaščenki, je tožena stranka odločbo vročala zgolj neposredno stranki. ZUP v 88. členu določa, da kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, se vroča njemu. Predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi, in da se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek. Predlaga še, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške tega postopka, vse v 15. dneh, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči 16. dan po prejemu pisnega odpravka sodbe. Prosi tudi za oprostitev plačila sodnih taks, glede na slabo socialno in premoženjsko stanje tožnika.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da pooblaščenka tožnika prošnji ni priložila nobenih pritožbenih razlogov, čeprav je kot prava uka oseba, saj je odvetnica, morala vedeti, da se pri ugotavljanju utemeljenosti dodelitve bpp presoja tudi verjetnost izgleda za uspeh v zadevi, za katero se zaproša. Poslala je vse listine, ki so potrebne za ugotavljanje subjektivnega kriterija, celo sodbo, ni pa poslala pritožbenih razlogov, čeprav je sama zastopala prosilca v postopku na prvi stopnji, kot to izhaja iz uvoda sodbe. Odvetnica je prejela sodbo 5. 5. 2010, prošnjo za dodelitev bpp pa je vložila šele 17. 5. 2010. Iz pravnega pouka sodbe izhaja, da ima prosilec možnost vložiti pritožbo v roku 15. dni od prejema sodbe, torej je ta rok iztekel dne 20. 5. 2010. Tri dni pred iztekom roka je vložila predmetno prošnjo, čeprav bi to lahko storila takoj ob sprejemu sodbe in bi jo tožena stranka pozvala, naj se izjasni o pritožbenih razlogih. Obstaja praksa, da prosilci oziroma njihovi pooblaščenci vlagajo prošnje za dodelitev bpp v zadnjem trenutku, da bi se jim odobrila nujna bpp brez ugotavljanja pogojev, ki jih določa ZBPP, pa čeprav je jasno, da s pravnimi dejanji, za katera se jim dodeli nujna bpp, ne bodo uspešni. Prošnjo je torej vložila prava uka oseba, ki je prošnji priložila vse ostale listine, ni pa vsaj na splošno navedla, zakaj se želi pritožiti, vložila jo je tik pred iztekom roka, čeprav bi to lahko storila vsaj 10 dni prej in bi s tem imela tožena stranka časovno možnost pridobiti pritožbene razloge. Zato je tožena stranka mnenja, da je odločila v skladu z namenom ZBPP in sodno prakso pri dodelitvi bpp glede vložitve pravnih sredstev. Tudi ne drži, da je pooblaščenka naknadno posredovala pritožbo, tudi sklicevanje na 67. člen ZUP, ki določa, da nepopolno vlogo ni dovoljeno zavreči, temveč mora organ v roku 5. delovnih dni zahtevati odpravo pomanjkljivosti je neutemeljeno. Tožena stranka te vloge ni zavrgla, temveč zavrnila zaradi neizpolnjevanja objektivnega pogoja, ker ni zgleda za uspeh s pritožbo. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi odločbo tožene stranke.

K točki 1 izreka:

Tožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je v pravdni zadevi, ki se vodi pri Okrajnem sodišču v Novi Gorici, številka P 75/2006, prosilcu prošnje za bpp (tožniku v tem sporu), že bila odobrena brezplačna pravna pomoč (dalje bpp), in da sedaj v isti pravdni zadevi želi dodelitev bpp za vložitev pritožbe proti zavrnilni sodbi in sklepu. V navedeni pravdni zadevi je tožnik kot prosilec za bpp zahteval plačilo 16.200,49 EUR s pp, s sodbo in sklepom z dne 24. 3. 2010, pa je sodišče odločilo, da se razširitev tožbe zoper tretje toženo stranko ne dopusti in razsodilo, da se tožbeni zahtevek prosilca kot tožnika, zaradi plačila 16.200,49 EUR s pp povrne ter prosilcu naložilo povrnitev pravdnih stroškov. Tožena stranka odločitev zavrnitve odobritve bpp utemeljuje z navedbo, da je prosilec po odvetnici sicer vložil listine za ugotovitev izpolnitve finančnega pogoja, ni pa izpolnil objektivnega pogoja za dodelitev bpp, kot ga določa 24. člen ZBPP, ker ni navedel pritožbenih razlogov, ter s tem ni bila mogoča presoja verjetnosti izgleda za uspeh.

Glede na določbo 24. člena ZBPP objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči predstavlja določeno verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh. Po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP (objektivni pogoj), se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da: zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek, oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva, oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Po določbi drugega odstavka tega člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Ugotovitev, ali je prej navedeni pogoj izpolnjen, je v veliki meri odvisna tudi od spoštovanja postopkovnih pravil določenih v VI. A poglavju ZBPP, z naslovom „Postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči“. Tako mora prosilec prošnjo vložiti na predpisanem obrazcu (prvi in drugi odstavek 32. člena ZBPP), ki vsebuje tudi podatke o zadevi in navedbo želene oblike brezplačne pravne pomoči in obsega brezplačne pravne pomoči. Slednji podatki organu za brezplačno pravno pomoč omogočajo presojo objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zato sodišče meni, da zgolj navedba zadeve in s strani stranke navedena oblika brezplačne pravne pomoči, za presojo objektivnega pogoja največkrat ne zadošča. Navedeno pomeni, da bi morala tožena stranka uporabiti določbo drugega odstavka 34. člena ZBPP, ki organ za brezplačno pravno pomoč, v primeru da ZBPP ne določa drugače, zavezuje k postopanju po določbah ZUP. To nadalje pomeni, da lahko organ za brezplačno pravno pomoč stranko pozove k dopolnitvi prošnje in njeno vlogo z namenom spoštovanja načela materialne resnice (8. člen ZUP) dopolni, oziroma po zaslišanju stranke natančno ugotovi, kakšno obliko brezplačne pravne pomoči in seveda v kakšnem obsegu, stranka želi. Prej navedena določba ZUP nenazadnje toženo stranko zavezuje tudi v primeru, ko so podatki o zadevi v kateri prosilec želi brezplačno pravno pomoč tako pomanjkljivi, da je potrebno pridobiti spise, na katere se zadeve nanaša. Smiselno enako velja tudi v primeru, kot je obravnavani, ko prosilec zaprosi za dodelitev bpp za vložitev pritožbe. Toženi stranki morajo biti znani razlogi, zaradi katerih prosilec želi vložiti pritožbo, ker ji le ti omogočajo presojo verjetnega izgleda za uspeh, kot to določa (in jo k temu zavezuje) 24. člen ZBPP.

Ker je v obravnavani zadevi odločitev tožene stranke temeljila samo na podatku o želeni vrsti, obliki in obsegu bpp navedenem v prošnji za bpp, je sodišče presodilo, da je odločitev tožene stranke, da prosilec ne izpolnjuje pogojev za dodelitev bpp preuranjena. Ta ugotovitev bi namreč morala temeljiti na podatkih pridobljenih v postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči in na lastni presoji okoliščin in dejstev v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, torej presoji, ali je izpolnjen pogoj iz 1. alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP.

Dejstvo, da je prosilčeva odvetnica vložila prošnjo za bpp šele tri dni pred iztekom pritožbenega roka, kot to navaja tožena stranka v odgovoru na tožbo, po presoji sodišča toženi stranki ne daje možnosti, da se izogne uporabi določil ZUP v zvezi z dopolnjevanjem postopka, ima pa tožena stranka ravno za take primere, ko bi zaradi odločanja o prošnji prosilec lahko zamudil kakšno pravno dejanje in s tem pravico opraviti to dejanje, možnost uporabiti določbo 36. člena ZBPP.

Sodišče je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 4. točke 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, številka 105/06, dalje ZUS-1), ker je ugotovilo, da materialni zakon (ZBPP) ni bil pravilno uporabljen, ter zadevo po tretjem odstavku 64. člena ZUS-1 vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

K točki 2 izreka:

Tožnik ob vložitvi tožbe zahteva tudi povrnitev stroškov postopka. Sodišče o njegovi zahtevi odloča na podlagi določbe tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi ali ugotovi nezakonitost izpodbijanega akta, se tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje. Prisojeni znesek plača tožena stranka. Upoštevaje določbo 2. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/72007- Pravilnik), sodišče ugotavlja, da je tožnika v upravnem sporu zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zadeva pa je bila rešena na seji, oziroma po sodniku posamezniku, zato je skladno z določbo drugega odstavka 3. člena Pravilnika tožniku priznalo stroške v višini 350 € z 20% DDV.

Sodišče ni odločalo o tožnikovem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ker se po določbi četrtega odstavka 10. člena ZBPP sodna takse ne plačuje.

Datum zadnje spremembe:

14.11.2011

Podobni dokumenti:

• sodba I U 1391/2010
• sodba IV U 109/2010
• sodba IV U 121/2010