<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

sodba IV U 133/2010

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2010:IV.U.133.2010
Evidenčna številka:UC0030158
Datum odločbe:25.08.2010
Področje:BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - UPRAVNI POSTOPEK
Institut:brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - dohodek prosilca - obrazložitev odločbe

Jedro

Glede na tožbeni ugovor, da povprečni dohodek na osebo glede na plačilne liste presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, je obrazložitev tožene stranke o izpolnitvi finančnega pogoja nepopolna. V razlogih svoje odločitve namreč ne navede, na podlagi katerih listinskih dokazil je ugotovila povprečni mesečni dohodek na družinskega člana. Posledično se odločitve o odobritvi brezplačne pravne pomoči ne da preizkusiti.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Celju, Organa za BPP, številka Bpp 662/2010 z dne 30. 4. 2010 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo, številka Bpp 662/2010 z dne 30. 4. 2010, je tožena stranka odločila, da se prošnji A.A. (stranke z interesom v tem sporu) ugodi in se ji odobri redna brezplačna pravna pomoč (dalje bpp) v zvezi s pravdnim postopkom pri Okrožnem sodišču v Celju, številka P 50/2010 v obliki: pravnega svetovanja v pravdnem postopku pred sodiščem na prvi stopnji, oprostitve plačila stroškov pravdnega postopka na prvi stopnji, razen plačila sodne takse od 31. 3. 2010 dalje (točka 1 izreka). Pod točko 2 izreka je odločeno, da se za izvajanje bpp določi odvetnica B.B.

Tožena stranka odločitev utemeljuje z izpolnitvijo subjektivnega finančno socialnega pogoja po določbi 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, številka 96/2004, dalje ZBPP), ki ga prosilka izpolnjuje, glede na okoliščine, ki jih v nadaljevanju našteva. Minimalni dohodek od julija 2009 dalje znaša 226,80 EUR (Zakon o socialnem varstvu – ZSV), to pomeni, da znaša dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka 453,60 EUR. V skladu s 14. členom ZBPP se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine smiselno uporabljajo določbe 23., 27., 27.a, 27.b, 27.c, 27.č, 28., 28.a, 30. in prvega odstavka 30.a člena ZSV. Nadalje razlaga določbo 23. člena ZSV, ko se bpp ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 60. osnovnih zneskov minimalnega dohodka. V nadaljevanju navaja, kaj se kot premoženje po tem zakonu ne upošteva. Iz potrdila gospodinjske evidence sicer izhaja, da prosilka živi sama v svojem gospodinjstvu, vendar je izkazala, da skupaj z njo živi tudi njena mladoletna hči. Prosilka je upravičena do otroškega dodatka v višini 24,82 EUR mesečno. Pri Okrajnem sodišču v Celju je vložila predlog za izvršbo zaradi izterjave preživnine. Ugotovljeno je, da je zaposlena in prejema plačo v povprečnem mesečnem znesku 888,60 EUR, tako da znaša mesečni dohodek na družinskega člana 444,30 EUR in ne presega z zakonom določenega cenzusa. Je lastnica osebnega avtomobila VW Polo 1.0, letnik 1999, osebnega avtomobila Seat Cordoba 1.4, letnik 1998 ter kombiniranega vozila znamke Renault Kangoo 1.4, letnik 1998. Skupna vrednost motornih vozil glede na podatke dostopne na spletnem portalu znaša približno 4.000 EUR. Ni lastnica nepremičnega premoženja, ni imetnica vrednostnih papirjev in nima denarnih prihrankov. Ker vrednost njenega premoženja ne dosega ali presega višine 60. osnovnih zneskov minimalnega dohodka (13.608,00 EUR), prosilka izpolnjuje finančni in premoženjski pogoj za dodelitev bpp. V nadaljevanju razlaga še 24. člen ZBPP, to je izpolnitev objektivnega pogoja, da zadeva očitno ni nerazumna in da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Glede na to, da ta pogoj med strankama ni sporen, ga sodišče v to sodbo ne povzema.

Tožeča stranka v tožbi uveljavlja tožbena razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da iz izpodbijane odločbe ni razvidno, kako je tožena stranka ugotovila višino povprečnega dohodka oziroma povprečnega dohodka na osebo v odnosu do dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 453,60 EUR. Z vpogledom v spis tožene stranke, številka Bpp 662/2010, v katerem se nahajajo plačilni listi za prosilko za mesece november 2009 (893,79 EUR), december 2009 (968,39 EUR), januar 2010 (903,82 EUR) in februar 2010 (868,19 EUR), izračunu povprečnega mesečnega dohodka prosilke v navedenem obdobju ni mogoče pritrditi. Glede na te plačilne listine znaša povprečni dohodek na osebo 454,27 EUR. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo spremeni tako, da prosilkino prošnjo zavrne, podredno pa jo odpravi in zadevo vrne v ponoven postopek.

Stranka z interesom v tem sporu (prvi odstavek 19. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, številka 105/06, dalje ZUS-1) na tožbo ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

Med strankama postopka je sporna izpolnitev finančnega pogoja za dodelitev bpp, ki določa finančno premoženjsko stanje prosilca v določbi 13. člena ZBPP. V prvem odstavku tega člena je določeno, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine, ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. V drugem odstavku tega člena je določeno, da se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine), ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (minimalni dohodek). Tožena stranka v razlogih odločitve navaja, da znaša minimalni dohodek od 1. julija 2009 dalje 226,80 EUR, kar pomeni, da znaša dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka 453,60 EUR, kar med strankami postopka prav tako ni sporno. Tožena stranka ugotavlja, da je prosilka zaposlena in prejema plačo v povprečnem mesečnem znesku 888,60 EUR in tako znaša povprečni mesečni dohodek na družinskega člana (živi skupaj z mladoletno hčerko) 444,30 EUR in ne presega zgoraj navedenega z zakonom določenega cenzusa. V razlogih svoje odločitve pa tožena stranka ne navaja, na podlagi katerih listinskih dokazil je ugotovila povprečni mesečni dohodek na družinskega člana, četudi so te listine spisovno izkazane. Glede na tožbeni ugovor, da znaša povprečni dohodek na osebo glede na izkazane plačilne liste 454,27 EUR in s tem presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka 453,60 EUR, je po presoji sodišča obrazložitev tožene stranke o izpolnitvi finančnega pogoja nepopolna, tako da se izrek odločitve ne da preizkusiti, zato sodišče ni moglo ugotoviti, ali je odločitev o odobritvi bpp pravilna in na zakonu utemeljena.

V ponovnem postopku bo morala tožena stranka v razlogih navesti na podlagi katerih listinskih dokazil (plačilnih listin) in z izračunom prejetih minimalnih dohodkov na družinskega člana presoja, da prosilka dejansko izpolnjuje za dodelitev bpp subjektivni pogoj po določbi 13. člena ZBPP.

Sodišče je tožbi ugodilo in na podlagi določbe 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo po tretjem odstavku tega člena v ponoven postopek


Zveza:

ZBPP člen 13.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
14.11.2011

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjU5MjE2