sodba IV U 285/2010

Jedro

Prosilka je v svoji vlogi toženi stranki pojasnila, da v Avstriji občasno prejema denarno socialno pomoč pri plačilu najemnine za stanovanje v Avstriji, s čimer dokazuje, da je v Avstriji socialno ogrožena in se z družino težko preživlja. V tej vlogi prosilka navaja tudi, da so stroški stanovanja in obratovalni stroški v Avstriji dosti višji kot v Sloveniji, prav tako pa mora takrat, ko je v službi, svojim mladoletnim otrokom zagotoviti varstvo. Po presoji sodišča je prosilka s temi navedbami verjetno izkazala pogoj iz 52c. člena ZBPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ugodila prošnji A.A. in ji odobrila redno brezplačno pravno pomoč za postopek pred Okrajnim sodiščem v B., opr. št. P 26/2009, zaradi plačila 1.527,38 EUR, v obliki oprostitve plačila stroškov izvedenca gradbene stroke (1. točka izreka) in za izvajanje brezplačne pravne pomoči določila Okrajno sodišče v B. (2. točka izreka).

V obrazložitvi izpodbijane odločbe je tožena stranka pojasnila, da prosilka živi v Avstriji, skupaj z dvema mladoletnima otrokoma in sinom, ki je star 21 let in je študent. Živijo v Avstriji. Prosilkin povprečni mesečni dohodek (neto plača) znaša 2.124,16 EUR, ostalih dohodkov pa družina nima. Povprečni mesečni dohodek na člana družine tako znaša 531,04 EUR in presega cenzus določen v Zakonu o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 73/2008 – UPB ter v Sklepu o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter odstotkov uskladitve drugih transferjev posameznikov in gospodinjstvom v RS od 1. 7. 2010 (Uradni list RS, št. 56/2010). ZBPP (Zakon o brezplačni pravni pomoči, Uradni list RS, št. 96/2004 s spremembami) v 52.c členu določa, da se takšni osebi ne glede na prvi odstavek 19. člena tega zakona odobri BPP, če verjetno dokaže, da zaradi razlike v življenjskih stroških med državo članico EU, v kateri prebiva in RS, brez škode za svojo socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne zmore plačila stroškov pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem in stroškov sodnega postopka. Iz izjave prosilke izhaja, da občasno prejema denarno socialno pomoč zaradi pomoči pri plačilu najemnine za stanovanje v Avstriji. Samo dejstvo, da je občasno potrebna denarne socialne pomoči, kar dokazuje z odločbo z dne 16. 6. 2010, dokazuje, da je v Avstriji socialno ogrožena in se z družino težko preživlja. Ima tri otroke, ki nimajo dohodkov po očetu, ki je pokojni. S svojo plačo tako preživlja vso družino, sami stroški stanovanja in obratovalni stroški pa so v Avstriji dosti višji kot v Sloveniji. Na podlagi uradnih dokazil je tožena stranka ugotovila, da prosilka in njena družina v RS nimajo nobenega premoženja večje vrednosti. Stanovanje v Republiki Sloveniji, katerega lastnica je prosilka, je majhno, etažna lastnina še ni vzpostavljena. Zemljiškoknjižni lastnik vseh stanovanj na tem naslovu je še vedno Občina C. Po ugotovitvi tožene stranke je največja površina stanovanja v tej stanovanjski stavbi 66,48 m2, kar pa ne presega kriterija primernega stanovanja za 4 člansko družino. Prav tako prosilka ni lastnica nepremičnin v Avstriji. Vrednost osebnega vozila katerega lastnica je, znaša 3.750 EUR, kar ne dosega zneska 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Iz navedenih razlogov je tožena stranka mnenja, da prosilka izpolnjuje subjektivni pogoj za dodelitev BPP.

V zvezi z izpolnjevanjem objektivnega pogoja za odobritev BPP, pa je tožena stranka navedla, da prosilka želi dodelitev BPP zaradi pravdnega postopka, ki teče pred Okrajnim sodiščem v B., opr. št. P 26/2009, kjer je prosilka tožena stranka. Pojasnila je, da je bil v zadevi predložen sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Vl 129489/2008 z dne 30. 12. 2008, s katerim je sodišče dovolilo predlagano izvršbo upnika D. z.o.o., zoper prosilko kot dolžnico, zaradi izterjave 1.527,38 EUR, ta sklep pa je bil s sklepom istega sodišča z dne 30. 1. 2009 razveljavljen. V zadevi poteka pravdni spor opr. št. P 26/2009, v katerem je sodišče na obravnavi 29. 6. 2010 sprejelo sklep, da se na predlog prosilke dopusti izvedba dokaza z angažiranjem izvedenca gradbene stroke, ki bo podal mnenje o tem, ali so bila dejansko izvedena (sporna) gradbena dela in kakšni so bili stroški za izvedbo teh del, prosilki pa je sodišče naložilo plačilo predujma v višini 700 EUR. Glede na prosilkine navedbe in predvsem glede na dejstvo, da je sodišče dopustilo dokaz z izvedencem gradbene stroke, je po mnenju tožene stranke očitno razumno, da se prosilki dodeli BPP. Glede vsebine zadeve, v kateri je prosilka tožena za plačilo 1.527,38 EUR, je izid zadeve zadnjo tudi življenjskega pomena oziroma bistveno vpliva na njen osebni in socialno ekonomski položaj.

Tožeča stranka (DPRS) v tožbi odločitvi tožene stranke oporeka in navaja, da je tožena stranka odločitev oprla na določbo 52.c člena ZBPP, zaradi česar ni upoštevala in ne ugotavljala vrednosti stanovanja, katerega lastnica je prosilka. Takšna odločitev sodišča po mnenju tožeče stranke nima pravne podlage. Po drugem odstavku 52.a člena ZBPP je prosilec v primeru čezmejnih sporov glede pravice do BPP izenačen z državljani RS, če ni v poglavju, ki ureja čezmejne spore, urejeno drugače. V istem poglavju je po 52.c členu izključena samo uporaba 19. člena, ki se nanaša na premoženje v lasti prosilca in katerega vrednost presega določeno število minimalnih plač, ni pa izključena uporaba 13. člena zakona. Pri ugotavljanju finančnega položaja prosilke je namreč tožena stranka ugotovila, da prosilka s povprečnim mesečnih dohodkom na družinskega člana v višini 531,04 EUR presega zakonski cenzus, ki znaša 459,04 EUR, zato po mnenju tožeče stranke prosilka oziroma njena družina ne izpolnjuje finančnega pogoja iz 13. člena ZBPP. Prav tako je mogoče ugotoviti, da ima prosilka na naslovu v mestu C. prijavljeno stalno in ne začasno prebivanje, iz izpodbijane odločbe pa ni razvidno niti, ali je toženka ugotavljala eventualni obstoj okoliščin skladno z določilom 52.e člena ZBPP. Tožeča stranka sodišču predlaga odpravo izpodbijanega akta.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni posredovala.

Tožba ni utemeljena.

Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov v obravnavani zadevi sodišče ugotavlja, da je odločba tožene stranke pravilna in zakonita ter da je tožena stranka za svojo odločitev navedla tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1), ter dodatno navaja:

V obravnavani zadevi med strankama upravnega spora ni sporno, da je tožena stranka prosilkino vlogo za dodelitev BPP pravilno oprla na določbe XI. poglavja ZBPP. Tako med strankama ni sporno, da je treba v zadevi pri ugotavljanju ali prosilka, ki z otroci dejansko živi v Avstriji, presojo subjektivnega pogoja za dodelitev BPP opreti na določbo 52. c člena ZBPP, ki določa, da se ne glede na določbo 19. člena ZBPP upravičencu iz 52. člena ZBPP brezplačna pravna pomoč odobri, če verjetno dokaže, da zaradi razlike v življenjskih stroških med državo članico Evropske unije, v kateri prebiva, in Republiko Slovenijo brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne zmore plačila stroškov pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem in stroškov sodnega postopka. Prosilka je v svoji vlogi z dne 3. 11. 2010 toženi stranki pojasnila, da v Avstriji občasno prejema denarno socialno pomoč pri plačilu najemnine za stanovanje v Avstriji, s čimer dokazuje, da je v Avstriji socialno ogrožena in se z družino težko preživlja. V tej vlogi prosilka navaja tudi, da so stroški stanovanja in obratovalni stroški v Avstriji dosti višji kot v Sloveniji, prav tako pa mora takrat, ko je v službi, svojim mladoletnim otrokom zagotoviti varstvo. Po presoji sodišča je prosilka s temi navedbami verjetno izkazala pogoj iz 52c. člena ZBPP, tožena stranka pa je te navedbe prosilke in predložena dokazila povzela v obrazložitev svoje odločitve in izpolnjevanje pogoja iz določbe 52 c. člena ZBP oprla na dokazilo o občasno denarni socialni pomoči, ki jo prosilka prejema v avstriji.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zato je tožbo kot neutemeljeno, na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

Datum zadnje spremembe:

27.10.2011

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba I U 106/2015
• sodba IV U 277/2010
• sodba I U 1948/2011