sodba IV U 277/2010

Jedro

Ker je v sporni zadevi tožena stranka upoštevala nepremično premoženje iz navedene izročilne pogodbe in Pogodbe o dosmrtnem preživljanju, bi se morala tožena stranka do te okoliščine v izpodbijani odločbi opredeliti, torej bi zato, ker gre za premoženje, ki je predmet sodnega spora, morala ugotoviti, ali lahko tožeče stranke s tem premoženjem ravnajo v smislu tretjega odstavka 19. člena ZBPP. Tožena stranka je to odločilno dejstvo pojasnila v odgovoru na tožbo, vendar z odgovorom na tožbo ni mogoče dopolnjevati razlogov v upravnem sporu izpodbijane odločbe, ker mora obrazložitev vsebovati sama odločba.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba RS Okrožnega sodišča v Celju, Organa za BPP, številka Bpp 2213/2010 z dne 22. 11. 2010, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odločila, da se zavrne prošnja prosilcev A.A., B.B. in mladoletnega C.C., ki ga zastopa mati A.A., za odobritev brezplačne pravne pomoči, kot neutemeljena. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je tožena stranka pojasnila, da so prosilci 28. 10. 2010 vložili prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), zaradi pravdnega postopka pred Okrožnim sodiščem v Celju, opr. št. P 522/2010, kjer vsi prosilci nastopajo kot tožena stranka. Tožena stranka je v postopku dodelitve BPP ugotovila, da prosilci živijo skupaj. Prosilec B.B. je star 19 let in je vpisan v šolskem letu 2010/2011 v prvi letnik Šolskega centra ..., torej ga je mati A.A. še vedno dolžna preživljati, tako kot mld. C.C. Nadalje je bilo ugotovljeno, da skupaj z vsemi prosilci živi še brat prosilcev oziroma sin prosilkine D.D., ki je star 22 let in je brezposelna oseba. Iz uradnih evidenc je sodišče pridobilo podatek, da so vsi trije prosilci, vsak do 1/6, lastniki nepremičnine vl. št. ... k.o. ..., na kateri parc. št. 5 stoji stanovanjska stavba v neto tlorisni površini 167,90 m², torej znaša skupni solastniški delež prosilcev (torej ½) 83,95 m². V skladu z določili ZBPP (Zakon o brezplačni pravni pomoči, Uradni list RS, št. 96/2004 s spremembami, v nadaljevanju ZBPP), Zakonom o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 73/2008 UPB-v nadaljevanju ZSV) in Pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj, se šteje kot primerno stanovanje za štiri člansko družino površina do 82 m², zato te površine tožena stranka ni upoštevala kot premoženja prosilcev. Preseženih 1,95 m² je bilo upoštevanih kot premoženje prosilcev, ter ocenjeno na podlagi obvestila o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin v višini 890,88 EUR. Kot premoženje prosilcev je bila ocenjena tudi nestanovanjska stavba na parc. št. 4/2.S, v višini 1.260 EUR. Nadalje na parc. št. 4/2.S stoji še ena nestanovanjska stavba, katere vrednost (polovica) znaša 7.482,33 EUR. Na parc. št. 4/2.S stoji še ena nestanovanjska stavba, katere vrednost (ene polovice) znaša 817,96 EUR. Na parc. št. 3/1 stoji nestanovanjska stavba, katere vrednost do ene polovice znaša 182,00 EUR. Tako znaša skupna vrednost solastniškega deleža prosilcev na nepremičnin vl. št. ... k.o. ... 10.633,17 EUR. Nadalje je sodišče iz uradni evidenc ugotovilo, da sta prosilka A.A. In B.B. lastnika osebnih vozil. Prosilka je lastnica osebnega vozila Hyundai Accent 1.3, letnik prve registracije 99, katerega najnižja vrednost po vpogledu Organa za BPP na internetni strani

www.atvo.net

znaša 330 EUR. Prosilec B.B. je lastnik osebnega vozila znamke VW Golf 1.6 TDI, letnik prve registracije 2010, katerega najnižja vrednost znaša 16.990 EUR, kot to izhaja iz vpogleda Organa za BPP na prej omenjeno internetno stran. Tako skupna vrednost obeh vozil znaša 17.320,00 EUR. Do 35 osnovnih zneskov minimalnega dohodka se ti vozili ne štejeta kot premoženje prosilcev, torej do vrednosti 8.033,20 EUR, preseženih 9.286,80 EUR pa je tožena stranka upoštevala kot premoženje prosilcev.

Ker imajo prosilci premoženje (nepremičnine in osebni vozili) v skupni vrednosti 19.919,97 EUR, tako ovrednoteno premoženje presega 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kar znaša 13.771,20 EUR. Iz navedenega razloga prosilci ne izpolnjujejo premoženjskega pogoja za dodelitev BPP, zato tožena stranka ni niti presojala, ali prosilci izpolnjuje tudi finančni kriterij ter objektivni pogoj za dodelitev BPP, ki morata biti podana kumulativno.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je bila skupna vrednost premoženje izračunana nepravilno. Tožena stranka je namreč spregledala okoliščino, da so nepremičnine, katerih vrednost je upoštevala pri izračunu premoženjskega pogoja, predmet pravdnega postopka pri Okrožnem sodišču v Celju, opr. št. P 522/2010, zaradi katerega so prosilci podali prošnjo za BPP, kar dokazuje prošnji priložena tožba in odgovor na tožbo. S temi nepremičnina kot tožene stranke v tem pravdnem postopku ne morejo razpolagati, zaradi česar jih ni mogoče upoštevati pri ugotavljanju njihovega premoženjskega stanja. Njihove finančne razmere so toliko slabše, saj so vsi trije prosilci (mati in dva nepreskrbljena otroka) tisti, ki sestavljajo družino in so vsi trije v slabih materialnih razmerah in ne zmorejo plačila sodnih stroškov v zadevi, v kateri je zanje odločitev življenjskega pomena, ker bi lahko ostali tudi brez doma. Ne glede na navedeno, pa je za tožeče stranke sporno tudi vrednotenje nepremičnin na podlagi obvestila o poskusnem izračunu GURS, saj to vrednotenje ni realno. Nestanovanjski objekti so namreč v zelo slabem stanju, stavba ... je celo leseni objekt, drvarnica. Prav tako tlorisna površina stanovanjske stavbe ..., stoječe na parc. št. 25 v cenitvi GURS ni pravilna in ne znaša 176.90 m², ampak je te površine samo polovica. Vrednost osebnega vozila VW Golf pa je razvidna iz predloženega računa. Iz navedenih razlogov tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem navaja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. O vrednosti nepremičnin je odločeno na podlagi uradnih dokazil in sicer izračuna GURS, saj je to edina uradna listina na podlagi katere lahko Organ za BPP o vseh postopkih odločanja o dodelitvi BPP sploh odloča o vrednosti nepremičnin. Prav tako je tožena stranka v vseh postopkih odločanja o dodelitvi BPP utemeljeno upoštevala nepremičnine, čeprav so te predmet sodnega postopka. Iz izpiska iz zemljiške knjige javno izhaja, da so vsi prosilci solastniki vseh do 1/6, skupno ½ nepremičnine z vložno številko ... k.o. ..., iz bremenskega lista pa ne izhaja, da bi se na teh nepremičninah nahajala zaznamba spora, poleg tega ni nobenih plomb. Gre za uradno listino, ki torej dokazuje lastništvo nepremičnin prosilcev. Prav tako iz prošnje jasno izhaja, da vsi začasno stanujejo na naslovu, kjer stojijo te nepremičnine in jih tako lahko uporabljajo. Nadalje je iz dopisa zemljiške knjige na listovni številki 83 razvidno, da je prosilka A.A. še solastnica do ¼ nepremičnine vl. št. ... in ... k.o. ..., katerih nepremičnin pa tožena stranka ni upoštevala pri izračunu premoženjskega pogoja. Tako je tožena stranka mnenja, da je pravilno in v skladu z uradnimi listinami upoštevala nepremičnine in njihovo vrednost. Nadalje je tožena stranka upoštevala kot premoženje tudi vozili prosilke in prosilca B.B. in ju ocenila v skladu s cenami na

www.avto.net

, kar je praksa pri odločanju o cenah vozil prosilcev. Prosilci so sedaj tožbi predložili cenitev za vozilo Golf, iz katerega izhaja da znaša prodajna cena brez DDV 12.647 EUR. Tožena stranka je avtomobil res ocenila na 16.990 EUR, a tudi pri upoštevanju vrednosti na podlagi računa skupaj vrednost premoženja prosilcev (nepremičnin in vozil) presega 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi odločbo tožene stranke.

Tožba je utemeljena.

Po določbah ZBPP se lahko BPP dodeli upravičencu, ki izpolnjuje subjektivni pogoj, ki se nanaša na finančni položaj prosilca ter objektivni ali stvarni pogoj, ki se nanaša na postopek, za katerega prosi za BPP. Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno. Po določbi 12. člena ZBPP se finančni položaj prosilca ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke in dohodke ter prejemke njegove družine ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom drugače določeno. Po določbi drugega odstavka istega člena pa se finančni položaj prosilca ne ugotavlja, če prosilec na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene dajatve (izredna brezplačna pravna pomoč). Kljub temu, da je v obravnavanem primeru tožnica A.A. v prošnji za dodelitev BPP navedla, da je prejemnica denarne socialne pomoči, pa je v zadevi treba uporabiti določbo 19. člena ZBPP, po kateri pa se BPP ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 20 minimalnih plač. Navedeni izključitveni pogoj velja za vse prosilce, ne glede na siceršnje izpolnjevanje drugih pogojev, saj zakon izrecno določa, da se ne glede na določbe tega zakona BPP ne odobri, kolikor vrednost premoženja presega navedeni cenzus, torej velja tudi v primerih, ko prosilec sicer izpolnjuje finančni pogoj. Prav tako po presoji sodišča navedeni izključitveni pogoj velja tudi za prosilce po drugem odstavku 12. člena ZBPP, torej za prejemnike denarne socialne pomoči.

V obravnavani zadevi je tako sporno, ali je tožena stranka določbo 19. člena ZBPP uporabila pravilno, oziroma ali je premoženje, katerega solastniki so tožniki, glede na naravo spora v katerem so tožniki zaprosili za dodelitev BPP, sploh mogoče šteti kot premoženje po 19. členu ZBPP oziroma premoženje, s katerim prosilec in njegovi družinski člani lahko razpolagajo.

Tožeče stranke so že v prošnji za dodelitev BPP navedle, da jo vlagajo zato, ker so tožene stranke v pravdnem postopku, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Celju, opr. št. P 522/2010. Prošnji, ki nima podatkov o navedeni pravdni zadevi, je bila priložena tožba in odgovor na tožbo, iz katere izhaja, da je premet spora izročilna pogodba in Pogodba o dosmrtnem preživljanju sklenjena med Č.Č. kot izročevalko in preživljanko in E.E. (pravnim prednikom tožeče stranke v tem upravnem sporu), sklenjena pri notarju F.F. pod opr. št. SV 132/04, katere razveljavitev zahtevajo tožniki v tej pravdni zadevi. Ker je v sporni zadevi tožena stranka upoštevala nepremično premoženje iz navedene izročilne pogodbe in Pogodbe o dosmrtnem preživljanju, bi se morala tožena stranka do te okoliščine v izpodbijani odločbi opredeliti, torej bi zato, ker gre za premoženje, ki je predmet sodnega spora, morala ugotoviti, ali lahko tožeče stranke s tem premoženjem ravnajo v smislu tretjega odstavka 19. člena ZBP. Tožena stranka je to odločilno dejstvo pojasnila v odgovoru na tožbo, vendar z odgovorom na tožbo ni mogoče dopolnjevati razlogov v upravnem sporu izpodbijane odločbe, ker mora obrazložitev vsebovati sama odločba. Le v tem primeru je namreč pristojnemu organu omogočena kontrola o tem, ali je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno, in ali je bil pravilno uporabljen materialni predpis, stranki pa je dana možnost, da s pravnim sredstvom, ki ga ima na razpolago, odločbo izpodbija s konkretnimi ugovori. V novem postopku bo zato tožena stranka morala ponovno odločati o prošnji za dodelitev BPP, ter pri odločitvi upoštevati predvsem določbo tretjega odstavka 19. člena ZBPP v zvezi s dejstvom, da je bila prošnja za dodelitev BPP vložena ravno zaradi tega, v zadevi sporno ovrednotenega nepremičnega premoženja.

Prav tako bo morala tožena stranka v ponovljenem postopku upoštevati, da podatki o vrednosti nepremičnin, ki jih je pridobila na spletnem portalu Geodetske uprave Republike Slovenije, vodene po Zakonu o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/2006 in 65/2007-odl. US), v povezavi z Zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin (Uradni list RS, št.. 50/2006), v času odločanja sodišča ne predstavljajo uradnih podatkov za določanje vrednosti nepremičnin. To pomeni, kar je sodišče pojasnilo v več sodbah, da bi morala tožena stranka pri odločanju upoštevati določbo 23. člena Pravilnika o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnovne oskrbe v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči (Uradni list RS, številka 68/, RS 71-1/2001 (popravek), RS, številka 119-5318/2005 (sprememba in dopolnitev), RS, številka 36-1935/2007 (spremembe) in RS, številka 61-3350/2010), ki določa način ugotavljanja prihrankov in premoženja oziroma njegove vrednosti ter vrednosti zagotovljene osnovne oskrbe upravičenca do denarne socialne pomoči, predvsem določbo 7. člena tega pravilnika, kjer je določeno, da če premoženja oziroma njegove vrednosti ni mogoče ugotoviti na način iz prejšnjega člena, se ugotovi z izjavo stranke ali v skladu s splošnim upravnim postopkom z drugimi dokazi. Navedeno določbo bo treba povezati z določbo drugega odstavka 34. člena ZBPP, ki organ za BPP v primeru odsotnosti posebnih postopkovnih določb napotuje na uporabo Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/2002, 73/04, 119/05, 105/2006, 126/2007, 65/2008 in 8/2010). To postopkovno napotilo v obravnavanem primeru pomeni, da bi podatke o premoženju moral toženi stranki predložiti prosilec sam, oziroma pomeni, da se v primeru kot je obravnavani, ko tožeča stranka ugovarja podatkom uporabljenim za izračun kvadrature stanovanjske hiše in glede na kvaliteto in stanje nepremičnin tudi višini cene za m2 , tožena stranka ne more opreti (samo) na podatke iz zbirke nepremičnin Ministrstva za okolje in prostor, Geodetska uprava RS (dokler ne bodo usklajeni), lahko pa ti podatki, skupaj s javno dostopnimi podatki o cenah za m2 stanovanjske hiše, ter podatki o dejanskem stanju nepremičnin, ki jih posreduje stranka sama, predstavljajo primerjalne podatke za določanje vrednosti nepremičnin.

Ker je od prej navedenih ugotovitev odvisna odločitev o tem, ali tožeča stranka izpolnjuje subjektivni kriterij za odobritev BPP, je odločitev tožene stranke, ki je na podlagi tako nepopolno ugotovljenega dejanskega stanje štela, da tožeča stranka navedenega pogoja ne izpolnjuje, preuranjena in s tem v nasprotju z določbami ZBPP. Iz navedenega razloga je sodišče na podlagi 3. in 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu z drugim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo toženi stranki, da v ponovljenem postopku, v skladu z napotilom sodišča izraženim v tej sodbi, na podlagi dopolnjenega dejanskega stanja, ponovno odloči o upravičenosti tožeče stranke do BPP. Tožena stranka mora izdati nov upravni akt v 30. dneh od prejema sodbe, pri tem pa je vezana na pravno mnenje sodišča in na njegova stališča, ki zadevajo postopek (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

Datum zadnje spremembe:

27.10.2011

Podobni dokumenti:

• sodba IV U 93/2012
• sodba I U 576/2012
• sodba I U 208/2011