sodba IV U 270/2010

Jedro

Dodeljevanje brezplačne pravne pomoči kot nujne brezplačne pravne pomoči je treba razlagati restrektivno, to se pravi, da se lahko nujna brezplačna pravna pomoč dodeli zgolj takrat, kadar gre za zamudo prekluzivnega roka, ki bi lahko imel zaradi zamude kakšnega procesnega dejanja za stranko nepopravljive posledice, in še z dodatnim pogojem, da ne gre za primer vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči neposredno pred iztekom roka za opravo prekluzivnega procesnega dejanja.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju, Organa za BPP, številka Bpp 2219/2010 z dne 3. 11. 2010 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka pod točko 1 izreka odločila, da se prošnji A.A. z dne 29. 10. 2010 ugodi in se mu odobri nujna brezplačna pravna pomoč (dalje bpp) za zastopanje na poravnalnem in prvem naroku za glavno obravnavo v pravdni zadevi pred Okrožnim sodiščem v Celju, številka P 665/2010 v obliki: pravnega svetovanja in zastopanja na poravnalnem in prvem naroku za glavno obravnavo od 29. 10. 2010 dalje in mu določila za izvajanje bpp odvetnika B.B. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je dne 29. 10. 2010 prosilec (stranka z interesom v tem postopku) vložil prošnjo za odobritev bpp za pravdno zadevo pred Okrožnim sodiščem v Celju, številka P 665/2010 zaradi zvišanja preživnine. Ker tudi prošnja ne vsebuje vseh za odločanje potrebnih podatkov v skladu z določili 32. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (dalje ZBPP), razpisan pa je v tem postopku poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo za dne 5. 11. 2010, je tožena stranka na podlagi 36. člena ZBPP odločila, da se prosilcu odobri nujna bpp, do katere je upravičena oseba, če bi zaradi odločanja o prošnji za bpp zamudila rok za kakšno pravno dejanje in se ji ne glede na določbe ZBPP ob pogojih in postopku za odobritev bpp nemudoma odobri bpp samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam. V pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju, številka III P 665/2010, zaradi zvišanja preživnine je prosilec tožena stranka. Prošnji je priložena ftc. tožbe z dne 5. 11. 2010, razpisan je poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo. 7. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) določa, da morajo pri zastopanju in odločanju organi omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. Smiselno je, da se prosilcu dodeli nujna bpp v obliki zastopanja in svetovanja po odvetniku, ki je pravni strokovnjak na tem naroku. Prosilec je tožena stranka in kolikor ne bo prišel na poravnalni oziroma prvi narok za glavno obravnavo, bo lahko sodišče uporabilo določbo drugega odstavka 258. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), kar lahko ima za prosilca negativne posledice. V nadaljevanju navaja še določbo 41. člena ZBPP, ki predpisuje izpolnjevanje pogojev ves čas postopka, kot tudi dolžnost navedbe spremembe pogojev v 8. dneh od dneva, ko je prosilec zanje izvedel. Navaja še primere, ko je prosilec dolžan neupravičeno prejeto bpp povrniti, ter še 40. člen ZBPP, ki se nanaša na odvetnikovo dolžnost predložiti stroškovnik in ostale listine v skladu z zakonom.

Tožeča stranka v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da ne gre za nujno bpp oziroma podredno, da so sporni objektivni pogoji, ki jih vsebujejo določbe 24. člena ZBPP, ker je odločitev tožene stranke abstraktna in ne zasleduje namena ZBPP. Tožena stranka se v odločitvi niti ni dotaknila zadeve, za katero se daje bpp. Postavlja se vprašanje ali svetovanje in zastopanje na glavni obravnavi res pomeni nujno bpp za to zadevo, ki je vezana na rok, z negativnimi posledicami. Naroki za glavno obravnavo niso vezani na prekluzivne roke, ki bi za stranko pomenili nujnost opraviti določeno dejanje. Vsak narok se lahko prekliče in preloži. Strankina oziroma prosilčeva želja po odvetniku in bpp je razlog, ki upravičuje preložitev naroka. Prosilec za razpisan narok za dne 5. 11. 2010 ni izvedel zadnji trenutek, tako da bi lahko pravočasno vložil prošnjo za dodelitev bpp. Ne gre za nujno procesno opravilo vezano na rok, če bi obveljalo takšno pravilo, potem se lahko izigrava institut nujne bpp, da se dodeljuje bpp za vsako dejanje v postopkih, ko sodišče stranki navede rok, v katerem lahko odgovori (na primer izvedensko mnenje v odgovor, pritožbo v odgovor, vlogo za odgovor). O podobnem primeru je sodišče že odločalo v obrazložitvi sodbe IV U 222/2010 in toženi stranki že pojasnilo, da v tem primeru ne vidi razloga za dodelitev nujne bpp. Tudi v primeru nujne bpp se je treba dotakniti objektivnega pogoja, to je verjetnosti za uspeh in razumnosti. ZBPP v 36. členu sicer daje pooblastilo za odobritev bpp, ne glede na določbe tega zakona o pogojih in postopkih za njeno odobritev v primeru, če bi zaradi odločanja o prošnji prosilec zamudil kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico takšno dejanje opraviti, torej gre za nujno bpp. Po mnenju tožeče stranke tega določila ni mogoče razlagati preširoko, to je brez vseh omejitev, na način, da tožena stranka niti ne pove, za kakšno zadevo v temeljni zadevi gre. Tudi v zadevah nujne bpp je treba v osnovi povedati nekaj o verjetnosti izgleda za uspeh in razumnosti sprožiti spor oziroma se braniti s pravnimi sredstvi (24. člen ZBPP). To stališče je zavzela tudi sodna praksa. Nesprejemljivo je, da tožena stranka niti v enem stavku ne pojasni, na kaj se nanaša sporna zadeva v temeljnem sporu oziroma kateri so razlogi, ki izkazujejo pogoje iz 24. člena ZBPP. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in se izpodbijana odločba odpravi ter zahtevek prosilca kot neutemeljen zavrne. Podrejeno pa, da se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka navedbe tožeče stranke. Navaja, da je že v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnila, da prosilec v tem pravdnem postopku zvišanja preživnine nastopa kot tožena stranka, torej se je dotaknila predmetne zadeve. Obrazložene so tudi določbe ZUP, ki se nanašajo na hitrost postopka, s čim manjšimi stroški in s čim manjšo zamudo za stranke in udeležence postopka. Narok je bil določen že za dne 5. 11. 2010, in če se prosilec ne bi sodnemu vabilu odzval, lahko pravdno sodišče odloči, da bo zaslišana stranka, ki je prišla na narok (drugi odstavek 258. člena ZPP). S tem pa bi izgubil pravico do svojega zaslišanja po pooblaščencu, in ker gre za zvišanje preživnine, je izid te zadeve nedvomno za prosilca življenjskega pomena. Tožena stranka je po vpogledu v spis ugotovila, da je bil v zadevi III P 665/2010 dne 23. 11. 2010 res objavljen narok in sta mladoletna tožnica in prosilec tudi sklenila sodno poravnavo in je bil postopek zaradi zvišanja preživnine tudi zaključen. Tako je bila dodelitev nujne bpp prosilcu za narok utemeljena in ekonomična, saj je bila dne 23. 11. 2010 zadeva zaključena na naroku. Po vpogledu v spis Bpp 2545/2010 je tudi ugotovljeno, da prosilec izpolnjuje finančno premoženjski pogoj za dodelitev bpp. V nadaljevanju še navaja primer zadeve Bpp 310/2010 z dne 12. 2. 2010, ko je bila prosilcu C.C. dodeljena nujna bpp s strani tožene stranke in to v zadevi z enakim dejanskim in pravnim stanjem. Sklicuje se še na Ustavo RS, ki v 22. členu določa, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic po postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi. Tudi 1. člen ZBPP izrecno določa, da je namen bpp po tem zakonu uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti. Kot je že omenjeno, je bila predmetna pravdna zadeva hitro, brez nepotrebnih zavlačevanj zaključena na naroku s sklenitvijo sodne poravnave. Gre za problematiko iz družinskih razmerij in so takšne zadeve tudi nujne. Zato je tudi nujen pristop na poravnalni in prvi narok, saj v primeru, da se stranka vabilu ne odzove, lahko sodišče odloči, da bo zaslišana samo stranka, ki je prišla na narok. Neudeležba ima tako lahko negativne posledice, ki pa so v sporih med starši in otroki bistvenega pomena. Tožena stranka sodišču predlaga, da se tožba tožeče stranke zavrne kot neutemeljena in njena odločba potrdi.

Stranka z interesom A.A. (prvi odstavek 19. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, številka 105/06, 62/10, dalje ZUS-1) na tožbo ni odgovoril.

Tožba je utemeljena.

Prosilec za brezplačno pravno pomoč (bpp) je dne 28. 10. 2010 vložil pri toženi stranki prošnjo za dodelitev bpp, v kateri pa ni navedel, da jo vlaga zaradi odobritve nujne bpp po določbi 36. člena ZBPP. Tožena stranka je o prošnji stranke z interesom (prosilca za bpp) odločila na podlagi 36. člena ZBPP in mu zaradi razpisanega poravnalnega naroka in prvega naroka za glavno obravnavo dne 5. 11. 2010, odobrila nujno bpp v skladu z določbo tega člena. Ta določa, da če bi zaradi odločanja o prošnji za bpp ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje, mu pristojni Organ za BPP ne glede na določbe tega zakona, ob pogojih in postopkih za odobritev bpp, nemudoma odobri bpp samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam (prvi odstavek). Takšna ureditev pomeni, da se nujna bpp dodeli le v primeru, kolikor Organ za BPP ne bi mogel pravočasno odločiti o prosilčevi prošnji in bi ta zaradi tega zamudil rok oziroma pravico opraviti to procesno dejanje. V obravnavani zadevi je iz listin upravnega spisa razvidno, da je bil poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo v pravdni zadevi III P 665/2010 pri Okrožnem sodišču v Celju, v kateri je prosilec za bpp tožena stranka v postopku zvišanja preživnine, razpisan že dne 29. 9. 2010 in sicer za dne 5. 11. 2010. Prosilec je dejansko vložil prošnjo za odobritev bpp dne 29. 10. 2010, to je samo nekaj dni pred datumom razpisanega poravnalnega naroka. Ker iz listin v upravnem spisu ni razvidno, ali je bil narok zaradi katerega je bila dodeljena nujna bpp dne 5. 11. 2010 sploh opravljen, oziroma zakaj je bila zadeva preložena, sodišče tako ni moglo dokazno preizkusiti upravičenosti dodelitve nujne bpp za navedeni poravnalni narok. Četudi je bila na poravnalnem naroku dne 23. 11. 2010 dejansko sklenjena sodna poravnava in s tem zadeva zaključena, na kar se tudi sklicuje tožena stranka v odgovoru na tožbo, je tožena stranka prosilcu neutemeljeno odobrila nujno bpp za zastopanje na naroku dne 5. 11. 2010. Ne glede na to, je tudi sicer dodeljevanje bpp kot nujne bpp po določbi prvega odstavka 36. člena ZBPP, treba razlagati restrektivno, to se pravi, da se lahko nujna bpp dodeli zgolj takrat, kadar gre za zamudo prekluzivnega roka, ki bi lahko imel zaradi zamude kakšnega procesnega dejanja za stranko nepopravljive posledice, in še z dodatnim pogojem, da ne gre za primer vložitve prošnje za dodelitev bpp neposredno pred iztekom roka za opravo prekluzivnega procesnega dejanja. V tem primeru pravdne zadeve zaradi zvišanja preživnine, bi lahko prosilec za bpp podal pri pristojnem sodišču predlog za preložitev naroka, glede na to, da tožena stranka o njegovi zadevi še ni odločila zaradi zbiranja podatkov o finančno premoženjskem stanju prosilca in s tem odločitvi o (ne)odobritvi redne bpp.

Prosilčeva dolžnost za bpp je namreč ta, da pravočasno, nemudoma, ko izve za procesno dejanje, za katero želi odobritev bpp, pri sodišču vloži tudi prošnjo za odobritev redne bpp. Utemeljen je tožbeni razlog tožeče stranke, da se na takšen način lahko vsako procesno opravilo vezano na rok ali datum šteje za nujno, in se s tem izigrava institut nujne bpp, da se dodeljuje bpp za vsako dejanje v postopkih, ko sodišče stranki navede rok, v katerem lahko odgovori. Takšno stališče je sodišče sprejelo že tudi v obrazložitvi sodbe IV U 222/2010.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo sicer prilaga fotokopije odločbe Bpp 310/2010 z dne 12. 12. 2010, kjer je bila prosilcu dodeljena bpp v pravdni zadevi z enako dejansko in pravno podlago in se v odgovoru sklicuje na Ustavo RS, ki v 22. členu določa, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi. Pri presoji obravnavane zadeve sodišče namreč ni vezano na odločitve tožene stranke (ta odloča po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku) v primerih z enakim dejanskim in pravnim stanjem, ker sodišče zavezuje samo sodna praksa v podobnih ali enakih primerih odločitev sprejetih v upravno sodnih sporih.

Sodišče je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo opravilo na podlagi določbe 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, številka 105/06, 62/10, dalje ZUS-1) ter zadevo po tretjem odstavku tega člena vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

Datum zadnje spremembe:

27.10.2011

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 124/2015
• sodba II U 206/2014
• VDSS Sklep Pdp 612/2017