sodba IV U 197/2010

Jedro

Tožena stranka z ugotovitvijo, da so prosilcu (po lastni izjavi) sodni postopki dobro znani (in da je celo prijavitelju nudil pomoč pri svetovanju in v postopkih pred sodiščem in v službi za BPPP) ne more utemeljevati neizpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev BPP, ker takšna izjava ob neizkazanih drugih pogojih (npr. strokovno znanje), ne pomeni, da se je tožnik v postopku sposoben uspešno zagovarjati sam.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba RS Okrožnega sodišča v Celju, Organa za BPP, številka Bpp 1566/2010 z dne 23. 8. 2010, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za odobritev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), kot neutemeljeno. Pojasnila je, da je prosilec 16. 8. 2010 za dodelitev BPP zaprosil v zadevi, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Celju, opr. št. ZSV 221/2010, zoper prosilca kot obdolženca in da je prosilec vabljen na zaslišanje 25. 8. 2010. Prosilec je 18. 3. 2010, zoper odločbo PP Celje, št. 555005203200-7 z dne 23. 2. 2010 (odločba o prekršku) vložil zahtevo za sodno varstvo, v kateri je navedel, da je bila odločba o prekršku izdana samo na podlagi izjave prijavitelja A.A. in brez upoštevanja njegovih navedb. Prav tako je navedel, da organ moral ugotoviti, da je incident povzročil sam prijavitelj, s katerim ima že nekaj časa spor, ker se včasih zadeve, ki jih ureja zanj na sodišču, ne iztečejo po pričakovanju. Prav tako prijavitelj dobro ve, da je bolnik, ki se zdravi na živcih, zato predlaga, da globo plača prijavitelj, ki ga je po krivici in neopravičeno prijavil zaradi prekrška. V izpodbijani odločbi je tožena stranka pojasnila, da je bil v postopku 6. 7. 2010 zaslišan A.A.

Glede na ugotovljena dejstva in okoliščine je tožena stranka ocenila, da je zadeva, za katero je prosilec zaprosil za BPP očitno nerazumna, oziroma nima verjetnega izgleda za uspeh, zato dodelitev BPP ni utemeljena. Zadeva ni pravno in dejansko zapletena, v postopku je že bil zaslišan prijavitelj, ki je natančno opisal ravnanje obdolženca. Prosilec v tem postopku še ni bil zaslišan, v ugovoru zoper plačilni nalog in v zahtevi za sodno varstvo pa je zanikal storitev očitanega dejanja. Iz obrazložitve odločbe o prekršku PP Celje z dne 23. 2. 2010 tudi izhaja, da je prosilec v opravljenem razgovoru s policistom priznal, da je A.A. enkrat klofnil. Po pregledu listin v sodnem spisu opr. št. ZSV 221/2010 je tožena stranka ugotovila, da je prosilčeva osebnost kot obdolženca takšna, da se je sposoben zagovarjati sam, saj so mu sodni postopki dobro znani in je tudi sam navajal, da je prijavitelju nudil pomoč pri svetovanju, v postopkih pred sodiščem in službi za BPP. Tako je sodišče prepričano, da se je prosilec v predmetnem postopku sposoben zagovarjati sam. Nenazadnje tudi morebitna razsodba v breme prosilca ne bi ogrozila njegovega preživetja in torej pričakovani izid zadeve zanj ni življenjskega pomena. Prosilec res prejema pokojnino z varstvenim dodatkom vendar lahko v skladu z določilom petega odstavka 19. člena Zakona o prekrških predlaga, v kolikor ne bo zmogel plačati globe, da se plačilo globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti.

Tožnik v tožbi odločitvi tožene stranke oporeka, ker meni, da mu je tožena stranka z odločitvijo kršila zakonske in po ustavi zagotovljene pravice. Sodišče ga je pravilno pozvalo in opomnilo, da si lahko pridobi BPP, z zavrnitvijo le te pa se ne strinja. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni posredovala.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi sodišče ugotavlja, da v zadevi ni sporno, da tožnik izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev BPP, sporno pa je, ali je pravilna odločitev tožene stranke, da prosilec ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP. Slednji predstavlja določeno verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet BPP, imelo končni uspeh. Presoja objektivnega pogoja je vezana na izpolnitev pogojev določenih v 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/2001, 50/2004 in 23/2008-v nadaljevanju ZBPP), predvsem da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek, oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva, oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Po določbi drugega odstavka tega člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

V obravnavani zadevi sodišče sicer soglaša s toženo stranko, da zadeva v kateri prosilec zaproša za BPP ni ne pravno, ne dejansko zapletena, je pa po presoji sodišča preuranjena odločitev tožene stranke, da morebitna razsodba v breme prosilca, torej plačilo globe zaradi storitve prekrška po prvem odstavku 6. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru v višini 250 EUR, in v tem primeru tudi morebitnih stroškov postopka, ne bo ogrozila prosilčevega preživetja, in da pričakovani izid zadeve zanj ni življenjskega pomena. Sodišče to ugotovitev opira na nesporne podatke o tožnikovih dohodkih, invalidnine v višini 309,35 EUR in varstvenega dodatka v višini 94,53 EUR in na podatek, ki izhaja iz listin priloženih upravnemu spisu, da se tožnik zdravi zaradi živcev, in da težko zmaguje razne zaplete s sodišči, upravami, policijo i.t.d. Gre sicer za navedbe prosilca, ki izhajajo iz izvedenskega mnenja ZPIZ številka 1-1 041 008 z dne 7. 2. 2005, vendar se je prosilec na takšno zdravstveno stanje skliceval tudi v zahtevi za sodno varstvo, kar pomeni, da bi bilo v postopku dodelitve BPP treba presoditi tudi to dejstvo. Prav tako sodišče meni, da tožena stranka z ugotovitvijo, da so prosilcu (po lastni izjavi) sodni postopki dobro znani, in da je celo prijavitelju nudil pomoč pri svetovanju in v postopki pred sodiščem in v službi za BPPP, ne more utemeljevati neizpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev BPP, ker takšna izjava ob neizkazanih drugih pogojih (npr. strokovno znanje), ne pomeni, da se je tožnik v postopku sposoben uspešno zagovarjati sam.

Ker glede na navedeno, tožena stranka izpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev BPP ni pravilno ugotovila, je sodišče na podlagi drugega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št.105/2006-v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo ter zadevo v skladu z določbo tretjega odstavka istega člena vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka ponovno odločati o prosilčevi prošnji za dodelitev BPP, tako da bo ponovno presodila prošnjo za BPP in dopolnila postopek upoštevaje določbo 8. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in 70/00- v nadaljevanju ZUP) in določbo prvega odstavka 2. člena ZBPP. Na podlagi tako dopolnjenega postopka o prosilčevi prošnji bo morala tožena stranka izdati nov upravni akt v roku določenem v četrtem odstavku 64. člena ZUS-1.

Datum zadnje spremembe:

27.10.2011

Podobni dokumenti:

• sodba IV U 258/2010
• UPRS Sodba I U 137/2020-6
• UPRS Sodba III U 73/2022-6