sodba IV U 36/2009

Jedro

Javni razpis je med drugim določal tudi, da bo upravičenost posojil potrdil ustrezni organ banke in občine. Iz mnenja banke je izhajala nepripravljenost tožeče stranke, da z odprtjem računa pri bančni ustanovi dodatno zavaruje svojo obveznost vračanja odobrenega posojila, zato je bila odločitev prvostopnega upravnega organa, da se prošnji tožeče stranke za dodelitev posojila ne ugodi, pravilna in na zakonu utemeljena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanem sklepom MO Velenje, Urada za gospodarstvo in finance, številka 414-03-001/2008-429 z dne 30. 10. 2008 je odločeno, da se vlogi A.A. (tožnika v tem sporu) za dodelitev posojila za razvoj malega gospodarstva v MO Velenje, ne ugodi. Prvostopni upravni organ v obrazložitvi sklepa navaja, da je komisija za postopek javnega razpisa za dodelitev sredstev za razvoj malega gospodarstva v MOV za leto 2008 na odpiranju vlog 2. 10. 2008, vlogo pregledala in ugotovila, da je vloga ustrezna, popolna z ustreznimi prilogami. Vlogo je preučila tudi banka in dne 29. 10. 2008 podala predlog, da se posojilo ne dodeli, ker ne izpolnjuje razpisnih pogojev s strani banke. Na osnovi bančnega predloga je komisija dne 29. 10. 2008 pripravila predlog glede dodelitve sredstev.

Tožena stranka, ki je potrdila odločitev prvostopnega upravnega organa, v razlogih natančneje razlaga postopek od določb v Javnem razpisu za dodelitev posojil za malo gospodarstvo v MOV, objavljenem v Uradnem listu RS, številka 79/2008, kot tudi to, da je že v razpisu navedeno, da bo upravičenost posojil potrdil ustrezni organ banke in občine. Tako je banka dne 18. 11. 2008 poslala pojasnila, zakaj ni prišlo do odobritve kredita, ker je bilo ugotovljeno pri obdelavi strankine vloge, da obstoja dvom o pravilnosti izkazanih bilančnih podatkov, vsled česar so v iskanju pozitivne rešitve od tožeče stranke zahtevali tudi medletne podatke o poslovanju, iz katerih je bilo razvidno zmanjševanje obsega poslovanja in višina kredita ni ustrezala pogoju 55% predračunske vrednosti. Vse to je banko vodilo k iskanju dodatnih zavarovanj kredita, kot je spremljanje komitenta po poslovnem računu, izvajanje plačil (pobotov) iz računa, zato so stranki (tožniku) predlagali, da pri B. d.d. odpre poslovni račun. V večini gre za sredstva banke (ki so krita z depozitom MO Velenje do 1/3 kredita), katerih vračilo mora banka zavarovati in zaščititi. Ker se tožeča stranka v sklopu zagotavljanja dodatnih zavarovanj ni odločila za odprtje poslovnega računa, ni prišlo do odobritve kredita.

Tožnik v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da tožena stranka oziroma pooblaščena banka ni nikoli pisno pozvala tožnika k predložitvi dodatnih listin, temveč je uslužbenka banke, kar po telefonu zahtevala od tožeče stranke listine, za katere pa tožeča stranka ni vedela kakšnemu namenu služijo. Banka ni nikoli pojasnila, kakšni so pogoji za zavarovanje, za katerega je podala vlogo na javni razpis, prav tako tudi v razpisni dokumentaciji niso bili priloženi. Zgolj navedbe banke, da je bil kot dodaten pogoj zavarovanje kredita, odprtje poslovnega računa pri B. d.d., pa nikakor ne more biti glavni razlog za nepodelitev kredita tožeči stranki. Ravnanje banke, ki kot pogoj za pridobitev kredita zahteva odprtje računa, kjer gre za sredstva lokalnega proračuna, pa nakazuje na diskriminacijo, ki pa je prepovedana. Gre za ravnanje banke v nasprotju z Ustavo. Tožeča stranka bi lahko zavarovala kredit s poroki ali pri zavarovalnici, kar je običajno pri kreditih. Ker pa gre za kredit za nakup osnovnih sredstev, bi lahko tožeča stranka zavarovala osnovna sredstva in zavarovalno polico inkulirala v korist banke. Tožeča stranka ni bila nikoli pozvana, da bi lahko navedla dodatne pogoje zavarovanja, saj jih nihče tudi ni zahteval, niti tožena stranka, niti banka. V razpisni dokumentaciji in javnem razpisu piše, da bo o vlogi odločala komisija, ki je sestavljena s strani tožene stranke in banke. V tem primeru pa je odločala kar banka sama. Predlaga, da sodišče izpodbijani akt odpravi v celoti in naloži toženi stranki, da ponovno odloča o vlogi tožeče stranke.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja iste razloge kot v pritožbeni odločbi in še dodaja, da se tožnik v sklopu zagotavljanja dodatnih zavarovanj ni odločil za odprtje poslovnega računa, zato tudi ni prišlo do odobritve kredita. Navaja še, da iz kopije tožbe, ki jo je poslalo Upravno sodišče ni razvidno, da je tožba vložena na sodišče. Glede dokaznega gradiva – vročilnice o vročitvi sklepa župana Mestne občine Velenje, številka 414-03-001/2008-429 z dne 16. 12. 2008 je razvidno, da je bil sklep tožniku vročen 7. 1. 2009. Iz tega sledi, da je morala biti tožba vložena najkasneje 6. 2. 2009. Če je bila vložena po preteku tega roka, je vložena prepozno in jo mora sodišče zavreči.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče je najprej presojalo navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo, da tožba morebiti ni vložena pravočasno in ugotovilo, da je tožba pravočasna, vložena priporočeno na pošto dne 6. 2. 2009, torej v roku 30 dni, po sprejetju odločbe župana MOV, dne 7. 1. 2009.

Pravna podlaga za odločanje v obravnavanem primeru je Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, številka 50/07 in 61/08) in Pravilnik o dodeljevanju sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Mestni občini Velenje (Uradni vestnik MOV, številka 11/02 in 13/07), na podlagi katerih je bil v Uradnem listu RS, številka 79/2008 objavljen Javni razpis za dodelitev posojil za malo gospodarstvo v Mestni občini Velenje (MOV). Ta določa poleg predmeta razpisa, splošnih pogojev, posojilnih pogojev, meril za ocenjevanje vlog, rokov za oddajo vlog, odpiranja in obveščanja o izboru, tudi da bo upravičenost posojil potrdil ustrezni organ banke in občine. Javni razpis, kot je razvidno iz njegove preambule, je MOV objavila v sodelovanju z B. d.d. Ljubljana (dalje banka). Postopek ocenjevanja vlog in izpolnjevanja pogojev je razviden iz Zapisnika o ocenjevanju vlog in prilog prejemnikov posojil za razvoj malega gospodarstva v MOV za leto 2008, številka 414-03-001 z dne 23. 10. 2008. Iz tega je razvidno, da je predmet posojila tovorno vozilo (pralni čistilni stroj), v predračunski vrednosti 24.496,00 EUR s sprejetim predlogom, da komisija ocenjevanje vloge še ni zaključila, ker mora stranka (tožnik v tem postopku) predložiti banki še dodatna dokazila. Glede na takšno odločitev Urada za gospodarstvo in finance (Komisije za postopek javnega razpisa), je mnenje o tožnikovem finančnem poslovanju in sposobnosti vračanja posojila podala banka z vlogo z dne 17. 11. 2008. Iz te vloge izhaja, da se je pojavil dvom o pravilnosti izkazanih bilančnih podatkov, glede na to, da je tožeča stranka zmanjševala obseg poslovanja in tudi višina kredita ni ustrezala pogoju 55% predračunske vrednosti tovornega vozila. Zaradi tega so vsled spremljanja komitenta po poslovnem računu, izvajanja plačil (pobotov) iz računa, tožeči stranki predlagali, da pri zgoraj navedeni banki odpre poslovni račun, kar pa ni naredila.

Glede na takšno mnenje banke, katere pristojnost je določena v javnem razpisu, ki izkazuje nepripravljenost tožeče stranke, da z odprtjem računa pri bančni ustanovi dodatno zavaruje svojo obveznost vračanja odobrenega posojila, je bila odločitev prvostopnega upravnega organa, da se prošnji tožeče stranke, za dodelitev posojila ne ugodi, pravilna in na zakonu utemeljena.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, številka 105/06 in 62/10, dalje ZUS-1).

Datum zadnje spremembe:

27.10.2011

Podobni dokumenti:

• sodba I U 2109/2009
• sodba I U 2121//2009
• sodba I U 2122/2009