zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

S 1.6.2020 procesni roki v nenujnih zadevah spet tečejo.
Nadaljujejo in opravljajo se tudi vsa izvršilna dejanja.

Dne 27.5.2020 je predsednik Vrhovnega sodišča RS mag. Damijan Florjančič odločil o preklicu Odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ. Preklic Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča RS, objavljen v Uradnem listu RS, bo začel veljati dne 31.5.2020. S 1.6.2020 tako začnejo teči procesni roki, nehajo veljati začasni ukrepi v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19, nadaljujejo se vse izvršbe in opravljajo vsa izvršilna dejanja.

Vse stranke opozarjamo naj upoštevajo, da:

  • v tistih nenujnih zadevah, v katerih je rok pričel teči že pred epidemijo, se tek roka s 1. junijem 2020 nadaljuje in ne začne teči znova od začetka,
  • v tistih nenujnih zadevah, v katerih so bile med epidemijo opravljene vročitve, začnejo roki v zvezi z vročenimi pisanji teči od začetka s 1. junijem 2020.

Z zgoraj navedenim datumom bodo sodišča začela poslovati kot pred epidemijo, vendar vsem strankam še vedno priporočamo, da se na sodišče, če ni nujno, odpravijo le, če nimajo znakov okužbe, oziroma, če je prihod nujen, o znakih okužbe obvestijo sodišče.

Morebitna natančnejša pravila vstopanja, zadrževanja in vedenja na sodiščih bodo objavljena na vidnem mestu v sodni zgradbi posameznega sodišča.

pomembno

zapri pomembno

S 1.6.2020 procesni roki v nenujnih zadevah spet tečejo.
Nadaljujejo in opravljajo se tudi vsa izvršilna dejanja.

Dne 27.5.2020 je predsednik Vrhovnega sodišča RS mag. Damijan Florjančič odločil o preklicu Odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ. Preklic Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča RS, objavljen v Uradnem listu RS, bo začel veljati dne 31.5.2020. S 1.6.2020 tako začnejo teči procesni roki, nehajo veljati začasni ukrepi v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19, nadaljujejo se vse izvršbe in opravljajo vsa izvršilna dejanja.

Vse stranke opozarjamo naj upoštevajo, da:

  • v tistih nenujnih zadevah, v katerih je rok pričel teči že pred epidemijo, se tek roka s 1. junijem 2020 nadaljuje in ne začne teči znova od začetka,
  • v tistih nenujnih zadevah, v katerih so bile med epidemijo opravljene vročitve, začnejo roki v zvezi z vročenimi pisanji teči od začetka s 1. junijem 2020.

Z zgoraj navedenim datumom bodo sodišča začela poslovati kot pred epidemijo, vendar vsem strankam še vedno priporočamo, da se na sodišče, če ni nujno, odpravijo le, če nimajo znakov okužbe, oziroma, če je prihod nujen, o znakih okužbe obvestijo sodišče.

Morebitna natančnejša pravila vstopanja, zadrževanja in vedenja na sodiščih bodo objavljena na vidnem mestu v sodni zgradbi posameznega sodišča.


vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

Slovenija edina država, kjer sodnike imenuje politika

datum: 05.10.2018
vir: Vrhovno sodišče

Včeraj objavljeno poročilo Sveta Evrope o pravosodnih sistemih v evropskih državah (CEPEJ) ponovno potrjuje, da je slovensko sodstvo na pravi poti, saj je Slovenija posebej izpostavljena kot ena od šestih držav, kjer se je učinkovitost opazno izboljšala. Po drugi strani poročilo opozarja na pomanjkanje investicij v reševanje prostorske problematike sodišč. Ugotavlja še, da je Slovenija edina država, kjer sodnike še vedno imenuje zakonodajna veja oblasti, posebej izpostavljena pa je tudi kot država, kjer so začetne plače sodnikov nizke.

Na neustreznost imenovanja sodnikov v Državnem zboru opozarja tudi Vrhovno sodišče, saj tak sistem imenovanja ne ustreza evropskim standardom razmerij med vejami oblasti, na kar je nedavno ob srečanju z novo pravosodno ministrico Andrejo Katič ponovno opozoril tudi predsednik Vrhovnega sodišča mag. Damijan Florjančič. Na isti problem opozarjajo tudi dokumenti in priporočila drugih mednarodnih organizacij.

Predsednik Vrhovnega sodišča prav tako že dlje časa opozarja na nujnost ureditve prostorske problematike sodišč, kar izpostavlja tudi tokratno mednarodno poročilo, saj po ugotovitvah CEPEJ Slovenija sodi v skupino devetih držav, kjer v zadnjih letih ni bilo pravih investicij na tem področju. Kot je že večkrat javno izpostavil predsednik Florjančič, je posebej akutna prostorska stiska ljubljanskih sodišč, ki poslujejo kar na osemnajstih različnih lokacijah. Ureditev prostorske problematike bi sodnikom omogočila normalno in učinkovito opravljanje funkcije v dobro vseh državljanov.   

Slovenija je v pozitivnem pomenu izpostavljena tudi kot ena redkih držav, kjer se število sodnikov že dlje časa znižuje. Res je sicer, da je število sodnikov na prebivalca višje od evropskega povprečja, vendar je ob tem treba upoštevati tudi različne ureditve evropskih držav, kar pomeni, da denimo slovenski sodniki obravnavajo številna druga pravna področja, ki jih njihovi kolegi v mnogih drugih državah ne. Po mnenju Vrhovnega sodišča je tako že dosežena neka spodnja meja še sprejemljivega števila sodnikov, med drugim tudi zato, ker se sodiščem z novimi zakoni dodajajo vedno nove pristojnosti. Tak primer je novi Družinski zakonik.  

Poročilo med drugim ugotavlja še, da se Slovenija uvršča med države, ki za delovanje pravosodnega sistema namenjajo največji delež BDP, po drugi strani pa je mogoče ugotoviti, da naša država za pravosodni sistem namenja precej manj denarja na prebivalca (89,7 evra) kot države, s katerimi se radi primerjamo - Avstrija 107,3 evra, Nemčija 122 evra.   

V poročilu je sicer Slovenija posebej izpostavljena tudi na področju plač sodnikov, saj so začetne plače sodnikov nižje od dvakratnika povprečne plače. Poročilo pa poleg tega opozarja še na veliko število sodišč glede na število prebivalcev, vendar na omenjeno težavo že dalj časa opozarja tudi sodstvo, ki si prizadeva za čimprejšnjo reformo mreže sodišč.  

Pri otrocih ni mogoče najti krivde. Marcijan.
In parvulis nulla deprehenditur culpa.