zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

  • Zemljiška knjiga

  • COVL - izvršba

  • Izračun zamudnih obresti

  • Obravnave

  • Sodna praksa

obvestila o piškotkih

Naša spletna stran uporablja tehnologijo piškotkov (cookies). Piškotki omogočajo uporabo naprednih, uporabniku prikrojenih možnosti. Omogočajo nam tudi spremljanje statistik obiska, s čimer pridobivamo prepotrebne podatke za nenehno izboljševanje strani. Če zapisa piškotkov ne boste dovolili, boste prikrajšani za možnosti, kakršni sta ogled video posnetkov in komentiranje objav prek družbenih omrežij.

Na naših spletnih straneh uporabljamo naslednje vrste piškotkov:
  • Sejni piškotki (sodisce_utf8): služijo za shranjevanje začasnih informacij.
  • Google Analytics (__utma, __utmb, __utmc, __utmz, __utmv):služijo za anonimno zbiranje podatkov in poročanje o uporabi spletišča brez prepoznavanja posameznih obiskovalcev.
  • hideECLI : piškotek beleži, ali se pri dokumentih sodne prakse prikazuje identifikator ECLI.
  • __stid, __uset: te piškotke nastavi vtičnik iz sharethis.com, ki doda možnost uporabe družbenih omrežij.
  • UID, UIDR: te piškotke nastavi vtičnik iz sharethis.com, in so povezani s scorecardresearch.com ki meri število uporabnikov sharethis.com vtičnika.
  • important-automatic, important-stuff-seen: piškotek zabeleži izbiro glede samodejnega prikaza pomembnih sporočil.
  • help-show: piškotek zabeleži izbiro glede samodejnega prikazovanja pomoči.
  • system-messages-seen: piškotek zabeleži izbiro glede samodejnega prikazovanja sistemskim obvestil.
  • YouTube (PREF, VISITOR_INFO1_LIVE, YSC,..): služjo za beleženje stastisike ogledov, za sledenje preferenc uporabnikov in za razvrščanje oglasov povezanih z YouTube posnetki.
  • Google prevodi (PREF): služjo za beleženje, kako se vtičnik uporablja.


sprejmi piškotke | zavrni piškotke

vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

Pozitivni trendi v sodstvu so se nadaljevali tudi v letu 2019

datum: 12.02.2020
vir: Vrhovno sodišče

Poslovanje slovenskega sodstva v lanskem letu je bilo uspešno, nadaljevali so se pozitivni trendi preteklih let. Tako se je denimo tudi število nerešenih zadev oz. zadev v delu ob koncu leta 2019 v primerjavi z letom 2018 spet znižalo, in sicer za približno 8 odstotkov, v primerjavi z letom 2014 pa kar za 54 odstotkov, hkrati se je skrajšalo tudi povprečno trajanje postopkov, je na današnji otvoritvi sodnega leta oceno delovanja sodstva v letu 2019 na kratko povzel predsednik Vrhovnega sodišča RS mag. Damijan Florjančič.

"Zahtevana stran vsebuje elemente, ki za delovanje potrebujejo uporabnikovo soglasje za shranjevanje piškotkov."
sprejmi piškotke

 

 

Na že tradicionalnem dogodku, ki so ga z nagovori obeležili tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, predsednik Ustavnega sodišča RS dr. Rajko Knez, ministrica za pravosodje Andreja Katič in predsedniki pravosodnih stanovskih organizacij, je predsednik Florjančič izpostavil nekatera, za delovanje sodstva pomembna vprašanja, podal prvo oceno uspešnosti dela v preteklem letu in predstavil prednostne naloge slovenskega sodstva v letošnjem letu.

Med slednjimi je posebej opozoril na primer zakona, namenjenega urejanju sodnega varstva pravic nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki predstavlja primer ne dovolj premišljenega ukrepa zakonodajne veje oblasti. „Na sodstvo je namreč dobesedno zvrnil potencialno takšno količino gospodarsko-pravdnih zadev, kot jih vse slovensko sodstvo na tem področju sicer prejme v približno 19 letih,“ je ponazoril predsednik Vrhovnega sodišča. Po njegovih besedah je sodstvo že lani opozarjalo, da predstavlja takšna zakonska ureditev veliko sistemsko tveganje za delovanje sodstva, saj lahko povzroči nesorazmerne obremenitve sodišč z več kot 100.000 dodatnimi gospodarskimi pravdnimi zadevami. Analiza Vrhovnega sodišča je tudi pokazala, da zakon v praksi ne zagotavlja učinkovitega sodnega varstva, zato se sodstvo zavzema za čimprejšnjo racionalno utemeljeno spremembo veljavnega zakona.

Družinsko in kazensko področje ter upravno sodstvo med prednostnimi nalogami

Med prednostnimi nalogami je predsednik Florjančič izpostavil še družinsko področje, na katerem se je v letu 2019 z začetkom uporabe Družinskega zakonika na okrožnih sodiščih za 70 odstotkov povečalo število novih družinskih zadev, bolj nepričakovano pa je bilo kar 190-odstotno povečanje števila nepravdnih zadev. Težave na tem področju še vedno povzroča tudi nezadostno število izvedencev klinične psihologije, zato bo za odpravljanje težav na družinskem področju izjemno pomembno predvsem iskanje rešitev v sodelovanju sodstva z izvršilno vejo oblasti.

Posebna pozornost bo letos namenjena še upravnemu sodstvu, pri katerem je opazen porast števila nerešenih zadev. Te so se v primerjavi z letom pred tem povečale za skoraj 10 odstotkov. Upravno sodišče so lani obremenjevale nove pristojnosti, zlasti zadeve verifikacij deviznih vlog, zaradi spremembe Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja pa bo po novem v pristojnosti Upravnega sodišča tudi sodno varstvo zoper odločitve Državne revizijske komisije. Med prednostne naloge v letošnjem letu je vključeno še kazensko področje, na katerem so se v letu 2019 časi reševanja zadev nekoliko podaljšali, k čemur je v precejšnji meri pripomoglo povečanje števila kaznivih dejanj, ki jih storijo tujci oz. z migracijami povezana kazniva dejanja. Da bi dosegli pozitivne premike na tem področju, je znotraj sodstva že predvidenih nekaj konkretnih ukrepov.

Poleg tega je predsednik Florjančič izrazil obžalovanje, da t.i. sodniška zakonodaja, ki med drugim predvideva uvedbo enovitega prvostopenjskega sodnika, še vedno ni sprejeta, čeprav je Ministrstvo za pravosodje v sodelovanju s sodno vejo oblasti lani za zakonodajni postopek že pripravilo skoraj v celoti usklajene spremembe. Slednje bi namreč omogočile učinkovitejše organiziranje dela na prvostopenjskih sodiščih, denimo lažje razporejanje sodnikov znotraj okrožnih sodišč na najbolj obremenjena pravna področja.

Podobno nezadovoljstvo je predsednik Vrhovnega sodišča izrazil zaradi še vedno neustrezno urejenega plačnega položaja sodnikov in zaradi prostorskih težav sodišč. Zaradi neodzivnosti vlade v zvezi z zahtevami po ustrezni ureditvi plačnih razmerij je konec lanskega leta 700 od 892 slovenskih sodnikov podpisalo zahtevo, da se končno uredi njihov položaj, je spomnil Florjančič, ki je prav tako že večkrat opozoril na prostorske težave ljubljanskih sodišč. Te namreč poslujejo kar na 18 lokacijah, zanje pa je bilo samo lani plačanih skoraj 3,4 milijone evrov najemnin. Kot je ob tem poudaril predsednik Vrhovnega sodišča, se na ta način državi tudi ne zagotavlja kakršnokoli trajne vrednosti na področju nepremičninskega premoženja.

Transparentnost in skrb za ugled sodniškega poklica

Predsednik Florjančič je ob koncu govora nekaj besed namenil tudi kolegom sodnikom in med drugim poudaril, da se morajo zavedati, da so ves čas pod lupo javnosti, zato je pomembno, da sodstvo deluje čim bolj odprto in transparentno. „Javnost nas ne ocenjuje le skozi posamezne sodne odločitve, ampak moramo za ugled sodniškega poklica skrbeti vsak dan v tednu in vsak dan v letu. Zato bomo za naš ugled v javnosti največ storili sami, če bomo ob zvestobi sebi lahko hkrati zvesti svojemu poklicu in etičnim standardom, ki nas zavezujejo,“ je še izpostavil predsednik Vrhovnega sodišča.

Rezultati dela za leto 2019 sicer kažejo, da je sodstvo obvladovalo število prejetih zadev, skrajšalo se je tudi povprečno trajanje postopkov, prav tako se še vedno zmanjšuje število nerešenih zadev oz. zadev v delu. V letu 2019 so vsa sodišča skupaj prejela v reševanje več kot 839.000 zadev, rešila so jih 850.000, nerešenih oz. zadev v delu pa je bilo na zadnji dan lanskega leta še nekaj več kot 133.000. Število nerešenih zadev oz. zadev v delu se je tako v primerjavi z letom 2018 zmanjšalo za 8 odstotkov.

Lani se je prav tako skrajšalo povprečno trajanje postopkov, tako za pomembnejše kot za ostale zadeve. Med drugim velja izpostaviti še podobno pozitivne trende pri reševanju starejših zadev, saj se je znižalo število nerešenih zadev v vseh spremljanih kategorijah, tako tudi število zadev, starejših od pet in od deset let. 

 

Program prireditve (zapis PDF)

Publikacija Otvoritev sodnega leta 2020 (zapis PDF)

 

 

 


To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.

 

Zvijačnež se giblje v splošnih besedah.
Dolosus versatur in generalibus.