Skoči na vsebino
Logotip - Sodstvo Republike Slovenije
Skoči na vsebino
Logotip - Sodstvo Republike Slovenije

sodni postopki

Kako ob prezasedenih socialnovarstvenih zavodih uresničevati Zakon o duševnem zdravju?

14.05.2019 / Vrhovno sodišče

Vrhovno sodišče RS pri odločanju o dopustnosti namestitve v prezasedeni socialnovarstveni zavod Dom Lukavci predlaga poziv pristojnemu ministrstvu, naj ponudi dejanske možnosti za rešitev.

Vrhovno sodišče je v nepravdni zadevi po Zakonu o duševnem zdravju (ZDZdr) odločalo o reviziji socialnovarstvenega zavoda in na dopuščeno revizijsko vprašanje odgovorilo, da namestitev dodatnih oseb v že tako prezasedene socialnovarstvene zavode ni sprejemljiva z vidika posega v ustavne pravice drugih uporabnikov varovanega oddelka istega zavoda.

Ob takšnem odgovoru se je Vrhovno sodišče znašlo v položaju, ko mora udejanjiti dvoje na videz izključujočih se rešitev: ukiniti ustavnopravno nevzdržen položaj, ki ga prinaša rešitev v izpodbijanih sklepih (nastanitev v jedilnici socialnovarstvenega zavoda), a hkrati ohraniti varstvo ustavnih dobrin iz prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr na način, da je nasprotni udeleženec pod posebnim nadzorom, ne pa na prostosti.

Vrhovno sodišče je zato odločilo tako, da je sklepa nižjih sodišč razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, hkrati pa je določilo tudi začasen način izvršitve, in sicer tako, da se nasprotnega udeleženca vrne v položaj, ki je najbolj podoben temu, v katerem je bil pred izdajo izpodbijanih sklepov. To pa je, da se ga (tokrat brez privolitve, a s podlago, ki jo nudi obravnavan postopek) namesti tja, kjer je bil pred tem - to je k predlagatelju tega postopka: na Oddelek za psihiatrijo UKC Maribor. Res je, da je akutno bolnišnično zdravljenje končano, a vendar bodo s tem začasno zavarovane dobrine, ki jih varuje 39. člen ZDZdr.

Vrhovno sodišče je sodišču prve stopnje naložilo, naj v ponovljenem postopku odločitev o izbiri ukrepa po ZDZdr in določitvi konkretne ustanove pretehta v luči vseh kolidirajočih ustavnih vrednot, torej tudi ustavnih pravic drugih uporabnikov varovanega oddelka. Katera možnost bo pri končni izbiri najboljša (ali pa najmanj slaba), Vrhovno sodišče zaenkrat ne more soditi, saj je to lahko le predmet celovite prvostopenjske presoje, ki vnaprej ne izključuje nobene od institucionalnih možnosti.

Sodišče prve stopnje si bo lahko pomagalo s pozivom izvršilni veji oblasti (ministrstvu), naj ponudi dejanske možnosti za rešitev. Obravnavana zadeva je namreč nepravdni postopek, kjer je položaj udeležencev manj formaliziran kot npr. v pravdnem postopku. V postopek je zato mogoče pritegniti vse osebe (subjekte), ki sodišču lahko dajo za odločitev potrebne (koristne) podatke.

Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki so ga sestavljali vrhovni sodnici in sodniki Jan Zobec kot predsednik ter Tomaž Pavčnik, mag. Nina Betetto, Vladimir Horvat in Karmen Iglič Stroligo kot člani. Odločitev je sprejelo soglasno.

 

Odločba II Ips 51/2019 (zapis PDF)

 

 


To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.