zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

  • Zemljiška knjiga

  • COVL - izvršba

  • Izračun zamudnih obresti

  • Obravnave

  • Sodna praksa

obvestila o piškotkih

Naša spletna stran uporablja tehnologijo piškotkov (cookies). Piškotki omogočajo uporabo naprednih, uporabniku prikrojenih možnosti. Omogočajo nam tudi spremljanje statistik obiska, s čimer pridobivamo prepotrebne podatke za nenehno izboljševanje strani. Če zapisa piškotkov ne boste dovolili, boste prikrajšani za možnosti, kakršni sta ogled video posnetkov in komentiranje objav prek družbenih omrežij.

Več informacij o piškotkih na sodisce.si


sprejmi piškotke | zavrni piškotke

vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

Razstava ob 100. obletnici Centralne pravosodne knjižnice

datum: 05.11.2018
vir: Vrhovno sodišče

Ob 100. obletnici Centralne pravosodne knjižnice je bila danes na Vrhovnem sodišču RS otvoritev razstave z naslovom Zakladnica znanja v sodni palači: razstava ob 100. obletnici knjižnice. Razstavo je odprl predsednik Vrhovnega sodišča mag. Damijan Florjančič.

V okviru razstave je na ogled 15 knjig z različnih pravnih področij, ki so posebne po načinu izdelave in po svojih strukturnih elementih. Razporejene so tako, da bodo obiskovalci skozi njihove opise dobili vpogled v sestavo posamezne knjige in spoznali način vezave, pri vsaki knjigi pa sta tudi podrobneje opisana dva najznačilnejša strukturna elementa. Razen nekaj izjem so ohranjene v izvirni vezavi in prvotnem stanju, le nekatere so nekoliko poškodovane. 

„V teh knjižnih spomenikih lahko zaznamo pridih časa, v katerem so nastale, in uzremo tudi podobo ljudi, ki so jih izdelali,“ sta v knjigi z naslovom Zakladnica znanja v sodni palači, ki je izšla ob razstavi, zapisali avtorici mag. Marjeta Oven, vodja Centralne pravosodne knjižnice, in bibliotekarka Maja Vavtar. Knjižno razstavo je sicer dodatno obogatila še razstava fotografij priznanega fotografa Mirana Juršiča, ob tej priložnosti pa bo v posebni izdaji kot samostojna publikacija v slovenskem in angleškem jeziku izšel tudi katalog knjig z naslovom Dragocena pravna zapuščina na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije.

Kot rečeno, so razstavljene knjige po vsebini precej raznovrstne in obravnavajo različna področja prava, vse od Bamberškega kazenskega zakonika, recepcije rimskega prava v Godefroyevem civilnem zakoniku, nove izdaje cerkvenega zakonika Papeža Gregorja XIII., pravniškega priročnika, kodifikacije pomorskega prava, Strykove uporabe Pandekt v dednem pravu, Grotiusovega prava vojne in miru pa do desetinskega prava, rudarskega reda, carinskega reda in trgovinskih ter meničnih predpisov.

Pozornost se namenja tudi digitalizaciji gradiva

Centralna pravosodna knjižnica je specialna in javna knjižnica za področje prava in pravosodja. Ustanovljena je bila leta 1918, ko je bilo z naredbo Narodne vlade ustanovljeno Višje deželno sodišče v Ljubljani, na pobudo njenega prvega predsednika Ivana Kavčnika pa je bila nato ustanovljena tudi knjižnica. Začetni knjižnični fond je obsegal gradivo knjižnice Deželnega sodišča, dopolnjeval pa se je z nakupom novega gradiva. Na temeljih, ki so jih postavili ljudje, ki so predstavljali steber takratne pravne in bibliotekarske stroke, se je nato razvijala skozi burno zgodovino in se do danes oblikovala v sodobno knjižnico.

Današnji fond Centralne pravosodne knjižnice je izredno bogat in ima velik pomen za razvoj pravne stroke. Obsega vso slovensko literaturo s področja prava in pravosodja, evropsko pravno literaturo in drugo. Knjižnica pozornost namenja tudi digitalizaciji gradiva z namenom širše dostopnosti in hkrati tudi zaščite dragocenega knjižničnega gradiva. Prvi večji projekt digitalizacije je tako zajel zbirko patentov, predpisov, odlokov Karla VI., Marije Terezije in Jožefa II., ki so veljali za deželo Kranjsko. Knjižnica pa še vedno nadaljuje z digitalizacijo pomembnejših pravnih dokumentov, ki s tem postajajo dostopni vsej zainteresirani javnosti.

 

V dvomu je treba soditi v prid obtoženca.
In dubio pro reo (iudicandum est).