zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

  • Zemljiška knjiga

  • COVL - izvršba

  • Izračun zamudnih obresti

  • Obravnave

  • Sodna praksa

obvestila o piškotkih

Naša spletna stran uporablja tehnologijo piškotkov (cookies). Piškotki omogočajo uporabo naprednih, uporabniku prikrojenih možnosti. Omogočajo nam tudi spremljanje statistik obiska, s čimer pridobivamo prepotrebne podatke za nenehno izboljševanje strani. Če zapisa piškotkov ne boste dovolili, boste prikrajšani za možnosti, kakršni sta ogled video posnetkov in komentiranje objav prek družbenih omrežij.

Več informacij o piškotkih na sodisce.si


sprejmi piškotke | zavrni piškotke

vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

Na Madžarskem srečanje predsednikov vrhovnih sodišč

datum: 04.05.2018
vir: Vrhovno sodišče

V Višjegradu na Madžarskem je sredi aprila potekalo 13. srečanje Stalne konference predsednikov vrhovnih sodišč Češke, Hrvaške, Madžarske, Poljske, Slovaške in Slovenije, ki se ga je udeležil predsednik Vrhovnega sodišča Damijan Florjančič. V okviru srečanja so se pogovarjali o prenosu četrte Direktive Evropskega parlamenta in Sveta EU o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranja terorizma v pravni red držav članic, poleg tega pa so udeleženci razpravljali tudi o vprašanju omejitev pri vlaganju pravnih sredstev na vrhovna sodišča, ki je zanimivo tudi s stališča slovenskega sodnega sistema.

Evropski zakonodajalec je 20. maja 2015 sprejel četrto direktivo s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Ta državam članicam nalaga sprejetje manj konkretnih ukrepov kot predhodni direktivi, določa pa visoko stopnjo skupnih standardov in od držav članic zahteva, da se ti standardi izvajajo z ukrepi in na način, ki je sorazmeren z ocenjenim tveganjem za pranje denarja in financiranje terorizma.

Slovenija je prva država članica EU, ki je direktivo prenesla v svoj pravni red. Z novim Zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma je država sprejela vrsto preventivnih ukrepov, namenjenih preprečevanju uporabe bank in drugih finančnih organizacij za pranje denarja ali financiranje terorizma. Zaradi razvoja novih oblik pranja nezakonito pridobljenega premoženja (denimo zlorabe predplačniških kartic in uporabe virtualnih valut) ter povečane nevarnosti terorizma ne preseneča, da evropski zakonodajalec pripravlja že peto direktivo s tega področja. Predsednik Florjančič je v okviru srečanja poudaril, da normativna ureditev, naj bo še tako podrobna, sama po sebi še ni zagotovilo za učinkovitost sistema za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma. Primer sta Panamski in Rajski dokumenti („Panama and Paradise Papers“), ki so jih še ne dolgo nazaj objavili preiskovalni novinarji.

Kdor molči, nikakor ne priznava, vendar pa je res, da ne zanika.
Qui tacet, non utique fatetur: sed tamenverum est eum non negare.