Skoči na vsebino
Logotip - Sodstvo Republike Slovenije
Skoči na vsebino
Logotip - Sodstvo Republike Slovenije

sodni postopki

Na slovenskih sodiščih se nadaljujejo pozitivni trendi

14.12.2017 / Vrhovno sodišče

„Veseli me, da se ugodna gibanja iz preteklih let nadaljujejo tudi v letošnjem letu, saj se delež nerešenih zadev še vedno znižuje, v celoti gledano pa se pozitivni trendi nadaljujejo tudi na drugih področjih,“ je na današnji tiskovni konferenci poudaril predsednik Vrhovnega sodišča RS mag. Damijan Florjančič. Največ pozornosti je sicer namenil ugotovitvam in rezultatom svojih obiskov slovenskih sodišč, ki jih je opravil v prvem letu mandata, da bi se seznanil s težavami, s katerimi se sodniki srečujejo pri svojem delu.

 

Preliminarni statistični podatki kažejo, da se povprečni čas rešitve pomembnejših zadev v zadnjih letih ves čas polagoma skrajšuje. Če je bilo za rešitev pomembnejše zadeve še v letu 2012 potrebnih 9,2 meseca, ta čas v letošnjem letu znaša 7,7 meseca, kar je za odtenek bolje kot v letu 2016, ko je ta čas znašal 7,8 meseca. Premik na bolje je opazen tudi pri gibanju ostalih zadev, saj je bilo za rešitev teh zadev letos v povprečju potrebnih 2,6 meseca (v letu 2016 3,1 meseca), medtem ko je povprečni čas rešitve v letu 2012 znašal 3,6 meseca.

Predsednik Vrhovnega sodišče je ob tem izpostavil, da so trendi uspešnosti slovenskega sodstva odvisni tudi od pogojev dela in zakonodaje, na kar pa sodišča praktično nimajo vpliva. V zadnjem obdobju se tako dogaja, da se zaradi spreminjanja zakonodaje sodni postopki celo podaljšujejo, dostikrat tudi zato, ker pri zakonodajni veji oblasti ni vedno dovolj posluha za predloge sodstva. Večkrat se tudi zgodi, da na sodišča s pravosodnega ministrstva pride kakšen zakonski predlog, v katerem je določen nedostojen rok za pripombe nanj, tehtne pripombe pa neupoštevane, je težave na tem področju ponazoril Florjančič in dodal, da posledice takšnih zakonodajnih sprememb na koncu občutijo predvsem sodišča.

Med drugim je opozoril na težave upravnega sodstva, v katerem opažajo naraščanje števila nerešenih zadev, kar naj bi bila predvsem posledica vrste novih zakonskih pristojnosti. Podobno nove pristojnosti sodiščem nalaga tudi nov družinski zakonik, ki na več področjih prenaša odločanje s centrov za socialno delo na sodišča, sodišča pa že zdaj resno pesti pomanjkanje sodnih izvedencev za družinsko področje. Zato predsednik VSRS upa, da bodo na pristojnem ministrstvu še pravočasno zagotovili ustrezno število izvedencev.

Težave za delovanje sodstva predstavlja tudi zagotavljanje prostorskih pogojev za delo, ki jih Ministrstvo za pravosodje kot skrbnik sodnih stavb ne izpolnjuje v polni meri. Najbolj kritičen je ravno primer ljubljanskih sodišč, okrajnega in okrožnega, ki delujeta na več lokacijah, kar močno otežuje funkcionalnost dela na obeh sodiščih, pogoji pa so povsem neustrezni tudi za Vrhovno sodišče in opravljanje njegovih funkcij. Zato predsednik VSRS pričakuje, da se bodo pogoji dela uredili do neke sprejemljive mere.

V zvezi s povečevanjem pristojnosti je izpostavil, da se je število sodnikov v zadnjih letih opazno znižalo, tako da jih je v sistemu sedaj 890 in bi njihovo število morali zmanjšati le še za 20, da bi dosegli ciljno razmerje 42 sodnikov na 100.000 prebivalcev. Število sodnikov se znižuje še naprej, vendar pa prihaja trenutek, ko bo potrebno razmisliti, do kakšne mere je to še sprejemljivo. Povečevanje pristojnosti lahko vpliva na ustvarjanje novih sodnih zaostankov, ki so jih v zadnjih letih sodišča vendarle uspela odpraviti, zaradi upočasnjenega vstopa novih mladih sodnikov v sodni sistem v zadnjih letih pa med sodniki nastaja tudi generacijska vrzel, za kar bo prav tako potrebno najti primerno rešitev.