https://www.sodisce.si sl-si Fri 10 April 2026 15:10:25 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489135&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489135 Razlogi izpodbijanega sklepa o tem, ali je med udeleženci prišlo do spora o velikosti deležev na parceli si medsebojno nasprotujejo, zaradi česar izpodbijanega sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti in ga je moralo zato pritožbeno sodišče v tem obsegu razveljaviti in vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek. Fri 10 April 2026 15:10:24 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489134&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489134 Praviloma res velja, da kadar je tožba zavržena, stroške nosi tožeča stranka, ker v pravdi ni uspela. Vendar to velja za primere, ko je tožba zavržena zaradi procesnih pomanjkljivosti ali ker tožeča stranka umakne tožbo brez posebnega razloga. V obravnavani zadevi je tožeča stranka takoj, ko je tožena menice uničila in vrnila dokumentacijo, tožbo umaknila. Tožena stranka je kljub temu, da je zahtevek izpolnila med postopkom, zahtevala meritorno odločitev. Takšno ravnanje pomeni zlorabo procesne pravice, ker pravica do nesoglasja z umikom ni namenjena temu, da bi stranka dosegla zase ugodnejšo stroškovno odločitev. Pritožbeno sodišče zato soglaša s sodiščem prve stopnje, da takšna procesna situacija omogoča presojo stroškovnih zahtevkov strank po določilu prvega odstavka 158. člena ZPP v povezavi s 157. členom ZPP, ki določa, da mora tožena stranka, ki zahtevek pripozna, povrniti pravdne stroške tožeči stranki, razen če ni dala povoda tožbo. Fri 10 April 2026 15:10:20 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489133&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489133 Sklep o zavarovanju ima učinek sklepa o izvršbi (268. člen ZIZ). Pritožnika pravilno opozarjata, da je sestavni del sklepa o izvršbi za izterjavo nedenarne terjatve po 227. in 226. členu ZIZ tudi izrek denarne kazni za primer kršitve naloženega ravnanja, vendar ob tem zanemarita dvoje: 1. da sta sama predlagala izdajo dveh začasnih odredb in da sta le v zvezi z drugo, po vsebini prepovedno začasno odredbo (ki je bila zavrnjena), kot sredstvo zavarovanja predlagala denarno kazen; in 2. da pri zavarovanju z začasnim zadržanjem učinkovanja kreditne pogodbe izrek denarne kazni že po naravi stvari ni potreben, saj zadržanje učinkovanja nastopi že s samo začasno odredbo, ne glede na voljo in ravnanje toženke. Fri 10 April 2026 15:10:15 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489132&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489132 V okviru dejanskega vidika je sodišče prve stopnje ugotovilo in upoštevalo, da se na teh nepremičninah nahajajo zelenice z zasajenim drevjem in grmičevjem, klopmi za počitek in nekaj stojali za stepanje preprog, v osrednjem delu pa se nahaja tudi manjše igrišče za najmlajše otroke. Drži sicer, da bi sama urejenost nepremičnin v povezavi z mrežo pešpoti, ki to območje povezuje z ostalim delom soseske, lahko govorila tudi v prid trditvi pritožnice, da gre za javne površine, a je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi to, da so te nepremičnine ves čas služile le potrebam stavb podkvice. S prostorskimi akti in upravnimi dovoljenji zemljišče, namenjeno skupni rabi obravnavanih stavb, sicer ni bilo specifično opredeljeno ali celo zarisano v parcelacijskem načrtu, a je na podlagi prostorske zasnove soseske in analize pregledanih prostorskih aktov iz časa načrtovanja stavb mogoče zaključiti, da so bila zemljišča v notranjosti verižnih nizov večstanovanjskih stavb v obliki podkve namenjena ureditvi otroških igrišč, parkov in zelenic. Fri 10 April 2026 15:10:13 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489131&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489131 Pogodba, sklenjena z namenom, skriti premoženje dolžnika pred upniki, je nična, ker nasprotuje morali in temeljnim pravnim načelom. Nekdo, ki sklepa pogodbo z nemoralnimi, nezakonitimi in morda tudi kaznivimi nameni, o tem svojem početju ne bo vodil zapisnikov, zato je dokazovanje takšnih ravnanj in motivov (oškodovanja upnikov) vselej indično. Dejstvo, da je tožnica s pogodbo, ki ima ime in zunanji videz kupoprodajne pogodbe, na toženko prenesla premoženje velike vrednosti, vendar ni storila niti enega koraka, da bi kupnino, katero ji je toženka dolgovala, dobila plačano, je z gospodarskega vidika tako nezaslišano, da si sploh ni mogoče predstavljati drugega motiva, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje - skrivanje premoženja pred upniki. Izbrisna tožba je nezastarljiva, kadar se z njo varujejo stvarne pravice. Ker slovenska zakonodaja pojma neobstoječe pogodbe ne uporablja in zanjo ne predvideva posebne oblike varstva, se tudi neobstoj(ečnost) pogodbe v praksi uveljavlja z zahtevkom za ugotovitev ničnosti, pravne posledice pa so v obeh primerih enake. Fri 10 April 2026 15:10:11 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489130&database[SOVS]=SOVS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489130 Ker ZUS-1 ne določa posebne pritožbe zoper sklep, s katerim sodišče odloči o predlogu za prenos pristojnosti, pritožba zoper izpodbijani sklep na podlagi prvega odstavka 82. člena ZUS-1 ni dovoljena. Prav tako zoper tak sklep pritožba ni dovoljena na podlagi drugega odstavka istega člena zakona, saj v tem primeru ne gre za sklep, s katerim bi bil onemogočen nadaljnji postopek. Fri 10 April 2026 15:10:09 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489129&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489129 Zmotno je stališče nasprotnega udeleženca, da skupno starševstvo ni možno le, ko je med staršema zelo visoka stopnja konfliktnosti in ta ogroža otroka, ali takrat, ko eden od staršev zanemarja ali zlorablja otroka. Sodišče prve stopnje je predvsem na osnovi izvedeniškega mnenja zanesljivo ugotovilo, da pogojev za skupno starševstvo (trenutno) ni. Sodelovanje med staršema je znatno oteženo. Sodišče prve stopnje je prezrlo, da stiki vsako nedeljo pomenijo oviro, da starša in otroka enakomerno preživita čas tudi ob koncu tedna, ko je več prostega časa. Hkrati tudi ni nobene ovire za to, da starša ne bi tudi v času poletnih počitnic z otrokoma preživela enakovrednega časa. Pritožbena navedba, koliko je po podatkih Ministrstva za delo in družino z dne 24. 12. 2024 znašala povprečna preživnina glede na starost upravičenca 6 do 14 let, za odločitev ni relevantna, saj sodišče preživnino določi na podlagi potreb konkretnega upravičenca in zmožnosti konkretnega zavezanca. Fri 10 April 2026 15:10:08 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489128&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489128 Iz obrazložitve sodbe izhaja, da je prav vsaki izpostavljeni olajševalni okoliščini namenilo posebno težo in pomen v skladu z načelom individualizacije kazenske sankcije, ko je izpostavilo pomembne osebne razmere obtožene, njeno finančno stisko kot vodilo pri storitvi kaznivega dejanja, skrb za tri mladoletne otroke, zdravstvene težave otrok njene matere in babice, obtoženkin kritičen odnos in obžalovanje storjenega kaznivega dejanja. Sodišče prve stopnje pa je moralo pri odmeri kazni izhajati tudi iz kaznovalnega okvira, torej višine predpisane kazni in sodne prakse, katere pregled pokaže, da se za tovrstna kazniva dejanja izrekajo zaporne kazni. Zaradi teže, ki jo je z določitvijo kaznovalnega okvira kaznivemu dejanju pripisal že zakonodajalec ter dejstva, da je obtožena prispela v Slovenijo izključno z namenom izvršitve kaznivega dejanja, je prvostopno sodišče pravilno ocenilo, da niso podane okoliščine, zaradi katerih bi ji bilo primerno izreči sankcijo opominjevalne narave. Kazenski zakonik v osmem odstavku 308. člena določa, da se prevozno sredstvo, ki je bilo uporabljeno za prevoz ene ali več oseb, ki prepovedano prehajajo mejo ali ozemlje države, odvzame, če je storilčeva last. Gre za obvezen odvzem vozila (ker je le-to nesporno last obtožene), kot je pravilno pojasnilo prvostopno sodišče. Zato okoliščine obtožene, povezane z njeno socialno stisko in premoženjskimi razmerami, že po samem zakonu ni mogoče upoštevati. Fri 10 April 2026 15:10:06 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489127&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489127 Resda ZIZ v devetem odstavku 38. člena določa, da mora sodišče o stroških odločiti v osmih dneh od prejema zahteve - a ker še ni pravnomočno odločeno o utemeljenosti predloga za izvršbo in s tem o dovoljenosti izvršbe same - sodišče prve stopnje (še) ni moglo presoditi, ali so priglašeni stroški izvršitelja res potrebni za izvršbo, kot to določa peti odstavek 38. člena ZIZ. Fri 10 April 2026 15:10:04 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489126&database[UPRS]=UPRS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489126 Omejitev gibanja tujcu je še vedno sorazmeren ukrep ob upoštevanju okoliščin, ki glede na zakonsko ureditev kažejo na nevarnost tujčevega pobega in na njegovo izogibanje postopku odstranitve, ter na drugi strani aktivnosti nasprotne udeleženke za tujčevo odstranitev, ki pa zaradi pridobivanja podatkov o tujčevi identiteti zahteva čas za pridobitev ustrezne potovalne listine pri organih njegove matične države.

Fri 10 April 2026 15:10:02 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489125&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489125 Po oceni pritožbenega sodišča navedeno razlogovanje de facto potrjuje, da izhajajoč iz ugotovitev davčnega postopka, ki se je vodil zaradi izognitve plačila DDV (kar predstavlja tudi znaten del izpodbijane sodbe), navkljub drugačnemu stališču sodišča prve stopnje, ni mogoče z gotovostjo zaključiti glede obstoja v kazenskem postopku ključnega dejstva. To pa je, da blago po izstavljenih računih ni bilo nikoli dostavljeno hrvaškima družbama, kar se očita obdolženemu A. A. V konkretnem primeru namreč ni dvoma, da sta obe hrvaški družbi D. d.o.o. in E. d.o.o. (ki sta nastopali v svojstvu kupca) navedene račune plačali in s tem izpolnili svoj del obveznosti, ki izhaja iz računa (in v tem delu račun izkazuje resničen poslovni dogodek, ki se je zgodil), ni pa bilo z gotovostjo ugotovljeno, ali je bilo plačano blago tudi dostavljeno oziroma, če ne v celoti, v kakšni meri. Pri tem iz spisovnih podatkov, ki jih je upoštevalo tudi sodišče prve stopnje, izhaja, da je določena količina blaga nedvomno obstajala in potovala v več držav EU. Tudi prvostopenjsko sodišče sámo ugotavlja, da je bilo blago dejansko prodano/dostavljeno naprej in sicer neznanim kupcem; ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da hrvaški družbi nista bili dejanska kupca tobaka, pa še ne pomeni, da plačano blago tudi ni bilo dostavljeno kupcema oziroma, da so vsi računi iz tega razloga fiktivni. Pomeni le, da je bil posel sklenjen v okoliščinah in na način, da se družba C. d. o. o. izogne plačilu davka na dodano vrednost in da ni znan dejanski/končni prejemnik tobaka. Takšna ugotovitev lahko predstavlja podlago za izdajo odločbe davčnega organa in naložitev plačila davkov družbi C. d. o. o., ne zadostuje pa za zaključek, da je bil tudi vsak od navedenih računov fiktiven. Fri 10 April 2026 15:10:00 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489124&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489124 Vprašanje, kdo od univerzalnih dedičev, ki lahko z dedovanjem na podlagi zakona (na novo) vstopi v pogodbeno razmerje s preživljancem, bo prevzel pogodbene obveznosti pokojnega preživljalca (prvi odstavek 563. člena OZ), in vprašanje morebitne razveze pogodbe po zakonu (drugi odstavek 563. člena OZ) ne vpliva na procesno nasledstvo v pravdi za ugotovitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Fri 10 April 2026 15:09:58 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489123&database[UPRS]=UPRS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489123 Zakonsko besedilo četrtega odstavka 87. člena ZUP oziroma besedna zveza "z dnem preteka tega roka" kaže na to, da se v primeru neuspelega osebnega vročanja in naslovnikove opustitve, da sam dvigne dokument, šteje, da mu je bil ta vročen na dan, ko se je iztekel rok za njegov prevzem, to je petnajsti dan. Dan, ko je bil dokument puščen v hišnem predalčniku, za samo vročitev ni pravno odločilen. Fri 10 April 2026 15:09:56 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489122&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489122 Začasne odredbe za varstvo koristi otrok se pod pogoji, ki jih določa DZ, izdajo po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje (100. člen ZNP-1). Neurejena situacija glede bivanja, varstva, vzgoje in izobraževanja deklic v tujini je za deklice gotovo škodljiva. Zato je treba zagotoviti pogoje, da bo mati zanje navedeno lahko uredila. V obravnavanem primeru gre za netipično družino, katere selitve so stalnica zaradi specifične zaposlitve staršev, ki tudi ni zagotavljala, da se družina seli skupaj. Trenutno živijo daleč narazen. Sodišče prve stopnje je korektno povzelo vse okoliščine, ki so pripeljale do situacije, ko je potrebna odločitev sodišča, da bodo stiki kljub temu stekli v večjem obsegu. Fri 10 April 2026 15:09:55 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489121&database[SOVS]=SOVS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489121 Ne glede na določbo prvega odstavka 309. člena ZPP, ki govori o okrajnem sodišču, je za sklenitev sodne poravnave, ki se nanaša na ureditev razmerij iz oziroma v zvezi z delovnim razmerjem, pristojno delovno sodišče, ki je stvarno pristojno za reševanje takšne zadeve. Fri 10 April 2026 15:09:52 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489120&database[SOVS]=SOVS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489120 Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali je ob pravnomočni zavrnitvi zahtevka za ugotovitev delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki pravilna odločitev o plačilu razlik v plači in drugih prejemkih iz delovnega razmerja v času, ko je bil tožnik samostojni podjetnik, ki je poslovno sodeloval z A., d. o. o., in sicer od 21. 11. 2016 do 2. 11. 2019, - ali je bila tožniku utemeljeno prisojena odpravnina ob upokojitvi. Fri 10 April 2026 15:09:51 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489119&database[SOVS]=SOVS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489119 Tako v teoriji kot v sodni praksi je široko sprejeto stališče, da v dveletnem zastaralnem roku iz drugega odstavka 91. člena KZ-1 močno prevladujejo materialnopravne prvine, da tudi zanj velja zahteva po retroaktivni uporabi milejšega zakona iz drugega odstavka 3. člena KZ oziroma drugega odstavka 7. člena KZ-1 in da je novo ureditev treba uporabiti tudi za kazniva dejanja, ki so bila storjena v času veljavnosti KZ. Jezikovna razlaga te določbe pa ne daje nedvoumnega odgovora na vprašanje, ali dveletni zastaralni rok po razveljavitvi pravnomočne sodbe teče le enkrat ali pa teče od vsake nadaljnje razveljavitve znova. Ob pomensko odprti jezikovni razlagi bi odgovor na navedeno vprašanje od Vrhovnega sodišča terjal poglobljeno presojo teleoloških, sistemskih in ustavnopravnih vidikov drugega odstavka 91. člena KZ-1, še zlasti v luči ustavnopravne dopustnosti ustvarjanja pravne negotovosti za obdolženca, ki ni posledica njegovih ravnanj ali objektivnih okoliščin, ki bi dovoljevale pretrganje ali zadržanje zastaranja, pač pa nezakonitih in posledično razveljavljenih pravnomočnih sodb. Takšne presoje Vrhovno sodišče v obravnavani zadevi ni moglo opraviti, saj se vrhovna državna tožilka v vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti ni vsebinsko soočila z razlogi sodišča druge stopnje, ki je pri presoji o enkratnem teku zastaralnih rokov izhajalo iz ustavnopravne zahteve po odpravi pravne negotovosti, ki izvira iz ponavljajočih se kazenskih postopkov zoper obdolženca. Čeprav sme vrhovni državni tožilec vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi vsake kršitve zakona in pri tem ni omejen s prekluzivnim rokom, nosi enako breme zatrjevanja kršitev kot nasprotna stranka v postopku. Fri 10 April 2026 15:09:49 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489118&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489118 Oporoka je pravni posel civilnega prava, predpostavke za veljavnost pravnih poslov so določena v OZ. Zahtevek za ugotovitev ničnosti je torej dopusten, čeprav z 61. členom ZD ni predviden. Fri 10 April 2026 15:09:47 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489117&database[UPRS]=UPRS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489117 Namen predhodnega preizkusa ponovne prošnje za mednarodno zaščito je v izločitvi primerov, ki bi pomenili zgolj ponovitev že povedanega oz. ponovno odločanje v že odločeni stvari ali razpravo o nepomembnih dejstvih ali dokazih za potrditev takih dejstev. Za postopek v zvezi z zahtevo za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite veljajo posebne določbe, ki zaostrujejo dokazne standarde oziroma dokazno breme prenesejo na tožnika - prosilca, ki mora sam predložiti nove dokaze oziroma navesti nova dejstva, ki bistveno povečujejo verjetnost za izpolnjevanje pogojev za priznanje mednarodne zaščite. Fri 10 April 2026 15:09:45 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489116&database[SOVS]=SOVS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489116 S sklicevanjem na kršitev 112. člen ZDR-1 tožnik v reviziji (in tudi že pred tem) ne uveljavlja, da bi bilo treba to določbo v primeru, ko delavec odkloni podpis novo ponujene pogodbe o zaposlitvi, tolmačiti tako, da bi morala toženka kljub temu pridobiti soglasje sveta delavcev za njegovo odpoved. Določba je tudi sicer pojmovno jasna: soglasje sveta delavcev se ne zahteva v primeru odpovedi iz poslovnega razloga članu sveta delavcev, če delodajalec temu delavcu ponudi ustrezno zaposlitev pri delodajalcu, ta pa jo odkloni. Toženka tožniku ni znižala plače, saj mu je v ponujeni pogodbi o zaposlitvi za čas trajanja mandata v svetu delavcev namesto osnovne mesečne plače za 30. plačni razred ponudila plačo za isti plačni razred kot po odpovedani pogodbi o zaposlitvi (34. plačni razred). Takšna določitev plače je v skladu s 67. členom ZSDU. Po drugem odstavku 112. člena ZDR-1, članu sveta delavcev ni zagotovljena enaka plača še eno leto po prenehanju članstva, temveč se enoletno podaljšano varstvo po tej določbi nanaša le na varstvo pred odpovedjo. Varstvo plače torej ni zagotovljeno še v času po prenehanju mandata. Sodišči nižje stopnje sta pravilno uporabili določbo 67. člena ZSDU o prepovedi manj ugodnega in podrejenega položaja in določbo 56. člena ZSDU, po kateri člani sveta delavcev ne smejo biti ovirani oziroma jim ne sme biti onemogočeno opravljanje njihovih aktivnosti v svetu delavcev, kot tudi ne njihovo redno delo. Toženka namreč ni zanikala tožnikovega članstva v svetu delavcev in mu je tudi v ponujeni pogodbi o zaposlitvi zagotovila vse pogoje za opravljanje funkcije člana sveta delavcev. Tožnik se neutemeljeno sklicuje na 29. člen Podjetniške kolektivne pogodbe, po katerem je delavec lahko razporejen le na delovno mesto, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Ta določba namreč ne vpliva na zakonsko možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe. Instituta razporeditve (ki ga ZDR-1 ne pozna več) in odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe sta različna delovno pravna instituta, ki ju ni mogoče enačiti. Fri 10 April 2026 15:09:43 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489115&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489115 Zgolj v evidenco vozniških dovoljenj vpisana omejitev pravice do vožnje brez hkrati izdane upravne odločbe o omejitvi veljavnosti vozniškega dovoljenja s strani upravne enote, ne zadošča za zaključek, da je obdolženec v času prekrška vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da iz vozniškega dovoljenja obdolženca izhaja, da je to veljavno do 23. 10. 2027 (pravilno 3. 10. 2027), iz odgovora upravne enote pa ne izhaja, da bi ta vodila kakršenkoli postopek, s katerim bi obdolženca seznanila o krajši veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi kontrolnega zdravstvenega pregleda in da se obdolženec pri njih ni oglasil, da bi vozniško dovoljenje uskladil z izdanim zdravniškim spričevalom, obdolženec utemeljeno uveljavlja, da v postopku ni bilo ugotovljeno, da bi mu bil s strani upravne enote izdan upravni akt, ki bi veljavnost njegovega vozniškega dovoljenja spreminjal. To pa pomeni, da je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je obdolženec kljub dejstvu, da omejitev ni bila vpisana v vozniško dovoljenje, v očitanem času vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Fri 10 April 2026 15:09:41 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489114&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489114 Ob ugotovitvi izvedencev o tem, da deklica glede na svojo starost in zrelost še ni sposobna dojeti pomena očetovega ravnanja in posledične povezave z izgubo matere, ni na mestu pritožbeno zavzemanje za pridobivanje otrokovega mnenja glede osebnih stikov. Sodišče mora pri odločitvi kot osrednje vodilo upoštevati otrokovo korist in želja otroka nima absolutne teže. Sodišče je preživnino za mld. A. A. določilo po podatkih v času odločanja, po ugotovitvi njenih potreb in ob upoštevanju izpovedi nasprotnega udeleženca o plačilu za delo na prestajanju zaporne kazni ter njegovega materialnega statusa. Nasprotni udeleženec ni pojasnil vzroka, da ne bi mogel pridobivati dohodka. Pritožnik je (so)lastnik stanovanjske hiše, ki mu omogoča pridobivanje dohodka z oddajo v najem, kar glede na splošno znane cene na nepremičninskem trgu prav tako zadostuje za plačilo v sklepu določene preživnine. Prepoved odtujitve in obremenitve na sklenitev najemnega razmerja ne vpliva. Fri 10 April 2026 15:09:39 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489113&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489113 Pritožnica izpostavlja le okoliščine, ki bi bile lahko v prid predlagani omejitvi stikov, ne sooči pa se s tistimi, ki sledeč izpodbijanemu sklepu zmanjšujejo njihovo težo. Iz razlogov izpodbijanega sklepa ne izhaja, da sodišče ne bi prepoznalo resnih tveganj za zdravje otrok zaradi prekomernega uživanja alkohola in iz te izvirajoče možne okrnitve starševskih zmožnosti. Kot pomembno pa je utemeljeno ovrednotilo dejstvo, da sta deklici že med dlje časa trajajočim postopkom preživljali vsak drugi teden pri očetu in da je predlagateljica že tedaj vedela za izrečene prekrškovne kazni in govorice, a glede na njeno strinjanje z ureditvijo prehajanja med starši ni podvomila o zmožnostih očeta, da poskrbi za deklici. O tem, kaj se je od zaključka postopka pred sodiščem prve stopnje (četudi v juniju 2025) do vložitve predloga spremenilo, da bi utemeljevalo drugačno odločitev, pritožnica niti v pritožbi ni navedla drugega kot sporočilo staršev nasprotnega udeleženca. O pomenu tega sporočila je sodišče izvedlo dokaze in se o njem opredelilo. Fri 10 April 2026 15:09:38 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489112&database[SOVS]=SOVS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489112 Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči druge in prve stopnje pravilno uporabili materialno pravo v zvezi s presojo o prenehanju potreb po opravljanju dela tožnika pri toženki pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi glede na pisno obrazložitev dejanskega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Fri 10 April 2026 15:09:37 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489111&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489111 Neutemeljene so pritožbene navedbe o tem, da je ureditev plačila sodne takse kot procesne predpostavke za pritožbo v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava). Fri 10 April 2026 15:09:35 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489110&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489110 Pooblaščenca oškodovancev namreč v okviru podanih premoženjskopravnih zahtevkov nista niti navajala vseh pravno relevantnih okoliščin za odločitev o temelju in višini uveljavljane denarne odškodnine zaradi nepremoženjske škode iz različnih naslovov in nista predložila dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče odmeriti nepremoženjsko škodo. Pooblaščenec mladoletnega oškodovanca B. B. tako npr. ni navedel izvora duševnih bolečin iz naslova katerih je uveljavljal odškodnino 10.000,00 EUR (npr. zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, skaženosti ipd.), pooblaščenka mladoletne oškodovanke A. A. pa (niti v sedaj obravnavi pritožbi) ni opredelila katera osebnostna pravica oškodovanke naj bi bila kršena z ravnanjem obdolženca, sploh z oziroma na to, da naj bi do kršitve te neznane osebnostne pravice oškodovanke po njenih navedbah ob podaji zahtevka, prišlo celo z dvema kaznivima dejanjema, čeprav je bilo le eno storjeno (glede na opis dejanja) na njeno škodo. Nadalje pa tudi dokazi, izvedeni na glavni obravnavi, niti v delu, kjer so bili zahtevki zadostno opredeljeni, niso dali zadostne podlage za oceno vrste in teže nastale nepremoženjske škode v smislu določbe 179. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Fri 10 April 2026 15:09:34 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489109&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489109 Dolžnica je s pritožbenimi navedbami in predloženim dokazilom uspela vzbuditi dvom v ugotovitev sodišča prve stopnje o datumu vložitve ugovora in posledično v zaključek o njegovi prepoznosti. Fri 10 April 2026 15:09:32 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489108&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489108 Plačila, ki se izvajajo z rubežem plače pri delodajalcu in z rubežem sredstev pri organizaciji za plačilni promet oziroma banki, so posledica realizacije sklepa o izvršbi in prisilnega poplačila in jih dolžnik ne more uveljavljati kot razlog za ugovor po izteku roka. Fri 10 April 2026 15:09:31 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489107&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489107 Iz opisa kaznivega dejanja nista navedena ne kraj, kjer naj bi obdolženec deloval, niti kraj, kjer naj bi nastala prepovedana posledica, zato iz predmetnega opisa kraja storitve kaznivega dejanja ni mogoče določiti. Očitno sklepanje o kraju storitve kaznivega dejanja, ki ga ponuja pooblaščenka, ne zadošča. Zato se v tem primeru pristojnost pravilno določi na podlagi prvega odstavka 29. člena ZKP in je pristojno sodišče, na katerega območju ima obdolženec stalno ali začasno prebivališče (forum domicilii). Fri 10 April 2026 15:09:29 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489106&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489106 Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da montaža tende na streho predstavlja napako v izvršenem poslu. Pravdni stranki sta se dogovorili za montažo na steno; po ogledu in izmerah komercialista in s strani toženke podanih podatkov je bila predlagana tenda z montažo na steno. Da bi bil med strankama dogovorjen določen način montaže na steno, tožnica ni trdila. Med pravdnima strankama je bila dogovorjena le montaža na steno. Način/vrsta montaže na steno ni bil poseben predmet dogovora. Res je bila po poskusu montaže na steno dogovorjena montaža te iste tende na streho. Vendar pa je to toženka sprejela na podlagi informacij tožnice, ki niso bile strokovno ustrezne oz. pravilne. V postopku je bilo ugotovljeno, da je bila montaža na steno - ne glede na odstopanje posredovanih podatkov - izvedljiva. Fri 10 April 2026 15:09:27 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489105&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489105 Pritožbeno sodišče se ne strinja s pritožnico, da bi moralo sodišče prve stopnje kvečjemu vsa tri očitana dejanja pravno opredeliti kot nadaljevano kaznivo dejanje po drugem odstavku 204. člena KZ-1 in ne po prvem odstavku 204. člena KZ-1, saj gre pri vseh treh dejanjih za tako imenovano majhno tatvino, ker je šlo pri vseh dejanjih za majhno vrednost stvari in namero, da se stvar takšne vrednosti prilasti. V nasprotju s pritožnico, pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom izpodbijane sodbe, da gre pri kaznivem dejanju na škodo KS D. za tatvino po prvem odstavku 204. člena KZ-1 in ne po drugem odstavku, saj je dokazni postopek pokazal, da so obdolženi in mld. sostorilca imeli namen pridobiti bakrene žlebove in odtočno bakreno cev, pri tem pa so pokazali veliko mero vztrajnosti, truda in predrznosti, saj so sprva odtujili rokavice na bencinskem servisu, se pripeljali do mrliške vežice, ki je v neposredni bližini stanovanjskih hiš, najprej sneli žlebove in jih vrgli za ograjo pokopališča in si jih očitno pripravili za transport, saj so jih ukrivili, medtem ko je nekaj žlebov in odtočnih cevi ostalo na samem objektu, a jih niso uspeli sneti oziroma vreči čez zid, saj so bili opaženi s strani I. I. Prav na podlagi slednje okoliščine je sklepati, da obdolženi in mld. sostorilca niso imeli namena odtujiti stvari majhne vrednosti, pa čeprav se je nato izkazala, da je bila vrednost teh predmetov najmanj 350,00 EUR. Pritožnica tudi nima prav, da je predmetno dejanje ostalo pri poskusu, saj kot je to pravilno presodilo sodišče prve stopnje, so obdolženi in mld. sostorilca žlebove in odtočno cev z dvema kolenoma sneli in pripravil za transport, torej so kaznivo dejanje že dokončali, a so bili s kraja pregnani, zato žlebove ter ostalo niso uspeli odpeljati, kar pa ne pomeni, da si jih niso prilastili. Fri 10 April 2026 15:09:25 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489104&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489104 Ker je upravitelj skladno z ZFPPIPP prodal premoženje, ki je predmet izločitvene pravice, je po jasni določbi petega odstavka 299. člena ZFPPIPP tožnica izgubila izločitveno pravico. Uveljavljanje lastninske pravice na nepremičnini, pridobljene na izviren način, pomeni uveljavljanje izločitvene pravice. Ker je tožničina izločitvena pravica s prodajo v stečajnem postopku prenehala, bi bilo sicer bolj prav tožbeni zahtevek zavrniti in ne zavreči. Iz splošne določbe prvega odstavka 227. člena ZFPPIPP (načelo koncentracije) izhaja, da lahko upnik svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavlja samo v stečajnem postopku proti temu dolžniku in v skladu s pravili tega postopka. To pomeni, da bi tožnica morala svojo denarno terjatev (ne glede na podlago) najprej prijaviti v stečaju zapuščine. To velja tako za denarno terjatev iz naslova vlaganj kot tudi za nadomestno denarno terjatev izločitvenega upnika po prodaji premoženja v stečajnem postopku. Šele prijava terjatve v stečajnem postopku bi omogočala preizkus terjatve po stečajnem upravitelju in drugih upnikih. Fri 10 April 2026 15:09:23 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489103&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489103 V novem sojenju je pritožbeno sodišče pravdnim strankam omogočilo, da se izjavijo o stališčih iz odločb, s katerimi je bila v letu 2023 in kasneje v letu 2024 bistveno spremenjena sodna praksa glede vprašanja ničnosti kreditnih pogodb. Fri 10 April 2026 15:09:22 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489102&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489102 Za odločanje v postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima oseba, zoper katero je predlog vložen, stalno prebivališče (prvi odstavek 11. člena ZNP-1). V petem odstavku istega člena določena pristojnost po začasnem prebivališču nasprotnega udeleženca je določena izbirno in pod pogojem, da se da domnevati, da bo oseba tam prebivala daljši čas. Po ZNP-1 je torej v domeni predlagatelja, da izbere med krajevno pristojnima sodiščema. V obravnavani zadevi se okoliščine v času med vložitvijo predloga in odločitvijo o nepristojnosti niso spremenile tako, da ob upoštevanju teh okoliščin Okrajno sodišče v Sevnici ne bi bilo več krajevno pristojno. Fri 10 April 2026 15:09:20 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489101&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489101 Upravitelj mora ravnati v postopku v skladu s pravnomočnimi sklepi sodišča prve stopnje, ki se nanašajo na razdelitev posebnih razdelitvenih mas. Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom. Upravitelju in tudi vsem, ki se poklicno udeležujejo zakonsko urejenih postopkov, je kakšna od variant te opredelitve znana (158. člen Ustave Republike Slovenije), saj vsa procesna dejanja v teh postopkih tako ali drugače težijo k pravnomočnosti. Načelo hitrosti postopka zahteva, da postopek poteka hitro in brez nepotrebnega zavlačevanja. Pravočasno in pravilno opravljanje nalog upravitelja pomembno vpliva na tek (hitrost) postopka in uresničitev pravic upnikov. Zaradi vztrajnega nasprotovanja upravitelja, ki ne spoštuje pravnomočnih sklepov sodišča prve stopnje, je porušeno zaupanje v strokovnost in delo upravitelja, kar je razlog za njegovo razrešitev. Fri 10 April 2026 15:09:19 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489100&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489100 Iz določbe drugega odstavka 57.c člena ZP-1 izhaja, da zahteva za sodno varstvo ni dovoljena, če storilec znesek polovične globe plača v roku za napoved zahteve za sodno varstvo. Storilki sta v roku za napoved zahteve za sodno varstvo napovedali zahtevo za sodno varstvo, nato pa sta šele po izteku roka za napoved plačali celotno izrečeno jima globo. Plačilo globe v celotnem (in ne le polovičnem) znesku po prepričanju pritožbenega sodišča dodatno kaže na to, da storilki nista imeli namena izkoristiti ugodnosti, ki jo ponuja zakon, to je plačati polovično globo ter se s tem odpovedati zahtevi za sodno varstvo. Fri 10 April 2026 15:09:16 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489099&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489099 V predmetnem postopku je imela toženka pooblaščenca, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je postopek nadaljevalo brez prekinitve. Pooblaščenec je po smrti pooblastiteljice ostal pooblaščenec njenih dedičev, in sicer vse do morebitnega preklica pooblastila (prvi odstavek 100. člena ZPP). Da sta dediča pooblaščencu pooblastilo kadarkoli preklicala, niti nista zatrjevala. Dediča sta vstopila na mesto umrle stranke s trenutkom njene smrti po samem zakonu (132. člen ZD). Od tega trenutka dalje ju je zastopal zapustničin pooblaščenec, s čimer jima je bilo omogočeno sodelovanje v postopku ter ustrezna seznanitev z njegovim potekom, vključno z vsemi opravljenimi procesnimi dejanji, ki so bila podlaga za odmero višine pravdnih stroškov. Fri 10 April 2026 15:09:15 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489098&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489098 Pritožbeni navedbi, da sta mladoletni B. B. in njegova mati E. B. podpisala Obvestilo na Policijski postaji C. šele po tem, ko so policisti opravili razgovor z mladoletnikom in po tem, ko so prišli z ogleda kraja, kjer jim je mladoletnik pokazal, kje se nahajajo odtujene oziroma poškodovane stvari, ni mogoče pritrditi, saj iz izpovedbe priče D. D. izhaja, da je dne 16. 4. 2024 mladoletnika poučil o njegovih pravicah in od njega zbral obvestila ter da je mladoletniku še preden ga je karkoli vprašal, dal podpisati obvestilo, vpričo njegove mame E. B. Na ogled kraja je bila povabljena tudi E. B, vendar je odklonila, češ da se ne počuti dobro, bila pa je nato prisotna ob zbiranju obvestil od mladoletnega B. B. na Policijski postaji C. Pritožbeno sodišče pritrjuje tudi dokazni oceni izpodbijanega sklepa, da je mladoletnik svoj zagovor v ponovljenem postopku, da mu je policist prinesel obvestilo domov šele nekaj dni kasneje, prilagodil sklepu tukajšnjega sodišča oziroma navedbam svojega zagovornika v pritožbi zoper prvotni sklep, ter da je, upoštevaje, da je mladoletnik v več mladoletniških postopkih, popolnoma možno, da je nekaj dni kasneje obvestilo podpisal za kakšen drug postopek, kar pa ne pomeni, da ga za prometni postopek ni podpisal tako, kot je izpovedal policist D. D. Pritrditi je tudi nadaljnjim razlogom izpodbijanega sklepa, da bi po načelu postopnosti mladoletniku izrekli vzgojni ukrep oddaje v vzgojni zavod, vendar slednji za mladoletnika ni primeren ukrep, saj gre za odprti tip zavoda in ni pričakovati, da bi se mladoletnik podredil navodilom tako, kot se do sedaj ni podredil navodilom in zahtevam Centra za socialno delo. Zato je upoštevaje naravo in težo kaznivega dejanja, mladoletnikovo starost, dosedanjo vzgojno zanemarjenost in nepripravljenost na sodelovanje s Centrom za socialno delo pravilen zaključek izpodbijanega sklepa, da je za mladoletnika edini primerni vzgojni ukrep oddaja v Prevzgojni dom A. Fri 10 April 2026 15:09:13 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489097&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489097 Nasprotna udeleženca sta sklep o začasni odredbi prejela 15. 3. 2025 in deklice, kljub seznanjenosti z njeno vsebino, v sedemdnevnem roku nista pripeljala niti v šolo, niti na zdravniški pregled. Zato začasne odredbe nista izvršila, saj nista opravila naloženih nenadomestnih dejanj, ki jih lahko opravita le onadva. Fri 10 April 2026 15:09:12 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489096&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489096 Če je lastninska pravica v zemljiški knjigi vpisana na nekoga drugega, morata sodišče in upnik postopati, kot je to določeno v tretjem do šestem odstavku 168. člena ZIZ. V takem primeru mora upnik priložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice (tretji odstavek 168. člena ZIZ). Izjema velja, če je bil predlog za vpis lastninske pravice na dolžnika na podlagi takšne listine že vložen. Sodišče prve stopnje je zato moralo počakati na pravnomočnosti sklepa o vpisu, nato pa je nadaljevalo izvršilni postopek z izdajo sklepa o izvršbi. Fri 10 April 2026 15:09:10 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489095&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489095 Znamki v razmerju do firmskega prava pripada enako varstvo kot znotraj prava znamk, zato je presoja konflikta med firmo in znamko podobna presoji konflikta med dvema znamkama. Sodišče prve stopnje je pravilno opravilo celostno presojo in ni upoštevalo zgolj dominantnega dela, za katerega pritožnica zatrjuje, da ga predstavlja njena znamka BISOL. Tudi pri presoji podobnosti firme in znamke je treba upoštevati celovito dojemanje povprečnega potrošnika zadevnega blaga in storitev, za katerega je lahko merodajna bodisi posamezna sestavina bodisi celoten vtis, pri čemer pa je treba obstoj verjetnosti zmede vselej presojati celovito, saj potrošnik tudi firmo kot znak razlikovanja (podobno kot znamko) zaznava kot celoto in ne preizkuša njenih posameznih delov. Opisni značaj znamke, ki nakazuje na dejavnost tožnice, že sam po sebi niža njen nivo razlikovalnosti, še zlasti, če se upošteva, da so potrošniki glede na specifičnost blaga in storitev iz določenega kroga. Sodišče Evropske unije je za ugotavljanje poznanosti znamke v zadevi General Motors določilo kvantitativna in kvalitativna merila, med katere sodijo tržni delež, intenzivnost, geografska razsežnost, doba trajanja uporabe, investicije v promocijo znamke in drugi. Sicer drži pritožbeno stališče, da je navedeni seznam dejavnikov okviren in se uporablja za ponazoritev. Zato je seveda do zaključka, da ima znamka ugled, mogoče priti tudi na podlagi drugih podatkov. A je imetnik znamke tisti, ki nosi trditveno in dokazno breme za vse tiste dejavnike, ki lahko zagotovijo informacije o poznanosti znamke na trgu. On razpolaga z informacijami o uspešnosti in prepoznavnosti znamke ter vseh drugih dejstvih, pomembnih za posamezen primer. Ravni poznanosti namreč ni mogoče opredeliti v abstraktnem smislu, ampak jo je treba ovrednotiti za vsak posamezen primer. Fri 10 April 2026 15:09:07 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489094&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489094 Potrebnost stroškov se vedno presoja glede na stanje v času, ko so dejanja v postopku bila opravljena. Ker v času, ko je izvršitelj vpisal (neposestno) zastavno pravico na dolžnikovem vozilu, dolg ni bil poravnan, je bilo to dejanje potrebno za izvršbo in zaradi česar je sodišče prve stopnje ta strošek utemeljeno priznalo oziroma naložilo v plačilu dolžniku Fri 10 April 2026 15:09:06 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489093&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489093 Pritrditi je sicer pritožbi, da sama opustitev ali nepravilna izpolnitev pojasnilne dolžnosti sama po sebi ne vodi do ničnostne sankcije, ne pa tudi nadaljnji graji, da dodatnih pogojev sodišče ni presojalo in da v tem delu sklep ni obrazložen. Prvostopno sodišče se je v zvezi z vsebino dolžne pojasnilne dolžnosti kot neločljivim elementom presoje nepoštenih pogodbenih pogojev po prvem odstavku 24. člena ZVPot oprlo na stališča Vrhovnega sodišča, ki je v svojo sodno prakso preneslo kriterije, katere je glede obsega in vsebine pojasnilne dolžnosti začrtalo SEU. Fri 10 April 2026 15:09:03 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489092&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489092 Glede na problematiko, ki jo izpostavljajo zagovorniki, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da v določbi drugega odstavka 18. člena ZKP dokazi, pridobljeni v nekazenskih postopkih, niso omenjeni med dokazi, na katere se sodna odločba ne sme opreti, posledično pa dokazi, pridobljeni v nekazenskih postopkih, ne morejo biti pridobljeni s kršitvijo ZKP, saj organi v nekazenskih postopkih ne delujejo po določbah ZKP. Je pa dokaze, ki so pridobljeni v nekazenskih postopkih, potrebno izločiti iz kazenskega spisa, če so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pritožbeno izpostavljeni privilegij zoper samootožbo je dejansko ustavna pravica, vendar se le-ta glede na ustaljeno sodno prakso razteza zgolj na tiste nekazenske postopke, v katerih se pod krinko inšpekcijskega ali nadzornega postopka de facto vrši kazenska preiskava oziroma v katerih je dejavnost uradnih oseb usmerjena v zbiranje podatkov za kasnejši kazenski postopek. Fri 10 April 2026 15:09:01 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489091&database[SOVS]=SOVS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489091 Delavcu v času opravljanja poskusnega dela ni dopustno podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Fri 10 April 2026 15:08:59 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489090&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489090 Nadzorstvo nad delom skrbnika je pridržano centru za socialno delo. Fri 10 April 2026 15:08:58 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489089&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489089 Pritožba obsežno obrazloženih in prepričljivih razlogov, s katerimi je sodišče prve stopnje zavrnilo kot neutemeljene ugovorne trditve nasprotnih udeležencev o neizkazanosti ogroženosti mld. hčere A. A. in ki temeljijo na obširni listinski dokumentaciji in na zaslišanju strokovne delavke, konkretizirano ne izpodbija. Ob pritožbeno neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje o ugotovljeni ogroženosti mld. hčere, ker ji nasprotna udeleženca ne zagotavljata pravice do izobrazbe (in ker ni vključena v družbo in ne more pridobivati socialni veščin) in o zdravstveni ogroženosti, ker je prva nasprotna udeleženka ob zaznanih psihofizičnih zdravstvenih težavah hčerke ravnala samovoljno in ji ni omogočila specialističnega zdravniškega pregleda, prav tako ne sistematski pregledov in obveznega cepljena - je odločitev sodišča prve stopnje, ko je zavrnilo takšne ugovorne trditve, pravilna. Fri 10 April 2026 15:08:56 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489088&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489088 Zahtevki iz naslova neupravičene obogatitve zastarajo v splošnem zastaralnem roku petih let iz 346. člena OZ. Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti (336. člen OZ). Pri tem ni odločilno, kdaj je bil upnik seznanjen z višino terjatve, temveč kdaj je bil seznanjen z okoliščinami neupravičene obogatitve. Tožnica ni bila v situaciji, ko bi se ji zastaralni rok iztekel v času ukrepov zaradi epidemije, zaradi česar bi se njen položaj približal položaju strank, ki jih pri uveljavljanju pravic veže materialni prekluzivni rok ter so bile ovirane pri uveljavljanju sodnega varstva. Tožbo je vložila šele v juniju 2022, torej več kot 2 leti po izteku omenjenih ukrepov, zato se na zadržanje zastaranja zaradi epidemije neupravičeno sklicuje. Ker sodišče v tem postopku že odloča o predlogu tožnice za delitev najemnin, toženčev kasnejši istovrsten predlog v nepravdnem postopku ne pomeni ovire za dokončanje te pravde. Fri 10 April 2026 15:08:54 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489087&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489087 Prvotožena stranka je zamudno sodbo prejela na podlagi fikcije vročitve 25. 9. 2024. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je rok 15 dni iz drugega odstavka 117. člena ZPP začel teči navedenega dne, saj je prvotožena (najkasneje) takrat izvedela za svojo zamudo z odgovorom na tožbo in posledično pravilno zaključilo, da se je rok za vrnitev v prejšnje stanje iztekel 10. 10. 2024. Ker je prvotožena stranka predlog vložila 21. 10. 2024 je njen predlog prepozen. Fri 10 April 2026 15:08:52 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489086&database[SOVS]=SOVS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489086 Predlog se zavrne.