Sodišče doseglo zastavljen program dela - Prednosti videokonference in multimedije v sodnem postopku

Okrožno sodišče v Ljubljani je lani prejelo 47.321 vseh zadev, kar je za 2,3 % manj kot leto prej, rešenih je bilo 47.921 zadev, za 3,2 % manj kot leta 2017. Se je pa konec leta število nerešenih zadev, glede na konec leta 2017, zmanjšalo za 4,8 %, in sicer je imelo sodišče 11.945 nerešenih vseh zadev. Po pravnih področjih pa se, kljub splošno dobrim rezultatom dela, neobvladovanje pripada pomembnejših zadev izkazuje na kazenskem področju. „Temu področju bomo dajali prednost in dodatni zagon, zato upam, da bomo s pomočjo novih kadrovskih okrepitev dosegli obvladovanje pripada konec prihodnjega leta,“ napoveduje predsednik sodišča Marjan Pogačnik. Pri ostalih pomembnejših zadevah okrožnega sodišča, kot so pravdne, gospodarske in stečajne zadeve, se je pripad zadev v letu 2018, glede na predhodno leto, zmanjšal, manj je tudi rešenih zadev (razen pri stečajnih zadevah), se je pa kljub manjšemu številu rešenih zadev zmanjšalo tudi število nerešenih zadev.

Okrožno sodišče je lani prejelo 57 specializiranih kazenskih zadev, rešilo jih je 67. Več rešenih kot prejetih zadev pomeni, da se je prvič zgodilo, da je specializirani oddelek tukajšnjega sodišča obvladoval pripad zadev (1,2 količnik obvladovanja pripada). Konec leta 2018 ostaja nerešenih 122 zadev. Poudariti je treba, da na tukajšnje sodišče pripade več kot polovica vseh specializiranih kazenskih zadev v Sloveniji, ob tem pa Pogačnik opozarja: „Specializirani oddelek je kadrovsko podhranjen in žal nam je, da je bil razpis za nove sodniške okrepitve neuspešen,“ in omenja nujnost razumevanja in dojemanja  problematike kot prednostne na sistemski ravni oziroma širše v državi.

Povprečni delež potrjenih končnih odločb je 66,8 %, spremenjenih 17,1 % in razveljavljenih 16,1 %, kar kaže zelo dober pritožbeni rezultat tukajšnjih sodnikov v primerjavi s povprečjem sodišč iste vrste.

Okrajna sodišča ljubljanskega okrožja so prejela 65.255 vseh zadev, kar je za 2,6 % manj kot v letu 2017, rešenih je bilo 66.301 zadeva, za 3,4 % manj kot v letu 2017. Konec leta se je število nerešenih zadev v primerjavi z letom 2017 zmanjšalo za 15,3 %, in sicer so imela okrajna sodišča konec leta 5.884 nerešenih zadev. V letu 2018 so okrajna sodišča rešila več vseh zadev, kot so jih prejela.

Na okrajnih sodiščih je bil delež potrjenih končnih odločb 72,7 %, spremenjenih 7,7 % in razveljavljenih 19,6 %, kar s povprečjem sodišč iste vrste prav tako predstavlja uspešno delo.

Zaradi uveljavitve Družinskega zakonika sredi prihodnjega meseca čakajo družinske sodnike Okrožnega sodišča v Ljubljani nove pristojnosti odločanja, ki se prenašajo s centrov za socialno delo. Zaradi tega so v teku že postopki za kadrovsko popolnitev oddelka za družinsko sodstvo ter aktivnosti za zagotovitev ustreznih prostorskih pogojev.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Predsednik sodišča, višji sodnik Marjan Pogačnik in predstavnica za odnose z javnostmi Mateja Jazbec

Uporaba videokonference in multimedije v sodnem postopku

Kot primer dobre prakse vodenja obravnav oziroma sodnih postopkov, se na sodišču vse bolj uveljavlja uporaba videokonference in multimedije, ki sodnikom pripomorejo k učinkovitejšemu vodenju sodnih postopkov. Okrožna sodnica Dejana Fekonja našteva nekaj prednosti uporabe teh sistemov: “Uporaba slušalk za poslušanje prisluhov in dokumentne kamere za ogled dokazov, rentgenskih slik ter listin in 3 D tehnike, pogled 360 stopinj skozi kamero za ogled raznih poškodb ali zaslišanj prič na skrivni lokaciji, dostop do multimedijskih vsebin, prikaz sodnikovega monitorja vsem prisotnim na obravnavi, povezava v sistem videokonferenc”. Sodnica je s tovrstno pomočjo izvedla že mnogo obravnav. Sodišče je lani izvedlo 110 videokonferenc, od tega se je največkrat povezalo s policijo, zapori, centri za socialno delo in zasebnimi lokacijami. Med državami je največ videokonferenc vzpostavljenih z Bosno in Hercegovino, Nemčijo, Avstrijo, Ukrajino, Francijo in Srbijo. “Sodišče na teden v povprečju opravi dve videokonferenci, pri tem pa je predhodno potrebno precej priprav, testiranj povezav in komunikacije z uporabniki doma in v tujini,” pravi Blaž Leben iz službe za informatiko. Za desetminutno sejo se tako porabi približno štiri ure priprav, pri čemer ni izključeno, da bo obravnava na koncu tudi dejansko potekala oziroma ne bo preklicana.

 

 

 

 

 

 

 

 

Praktični prikaz uporabe videokonference in multimedije sta predstavila okrožna sodnica Dejana Fekonja in Blaž Leben iz Službe za informatiko

Spodaj posredujemo povezavi na gradivo za novinarsko konferenco in letno poročilo Okrožnega sodišča v Ljubljani za leto 2018

- gradivo za novinarsko konferenco

- letno poročilo Okrožnega sodišča v Ljubljani za leto 2018